23. 4. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Martina Rebolja, Župana Občine Moravče, ki ga zastopa dr. Aleksij Mužina, odvetnik v Ljubljani, na seji 23. aprila 2009

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti četrtega odstavka 73. člena Statuta Občine Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 1/95 in 7/98) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeno določbo Statuta Občine Moravče (v nadaljevanju Statut), po kateri je odsvojitev nepremičnin v lasti občine mogoča, kadar se zanjo opredelita dve tretjini članov občinskega sveta. Kot Župan meni, da ta statutarna ureditev ni v skladu z zakonom. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ur. p. b., 60/07 in 76/08 – v nadaljevanju ZLS) namreč v 35. členu določa, da občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta, Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07 – v nadaljevanju ZSPDPO) pa ne zahteva posebne večine za odločitve v zvezi z ravnanjem z občinskim premoženjem. Glede na to pobudnik zatrjuje, da naj bi pri odsvojitvi konkretnih nepremičnin ravnal v skladu z zakoni. Vendar naj bi Nadzorni odbor Občine Moravče (v nadaljevanju Nadzorni odbor) ugotovil, da se občinsko premoženje ni prodajalo v skladu s Statutom, in opozoril Župana, naj Statut pri prodajah nepremičnega občinskega premoženja upošteva. S tem mnenjem je Nadzorni odbor seznanil Občinski svet Občine Moravče (v nadaljevanju Občinski svet) in mu predlagal, naj ga uvrsti na dnevni red prve naslednje seje. Posledice te obravnave naj bi vplivale na pravice in pravni položaj Župana in naj bi bile usmerjene k oteževanju izvrševanja njegove funkcije. Obravnava na seji Občinskega sveta naj bi se namreč sklenila z odločitvami politične narave, ki naj bi imele pravne posledice, zoper katere naj ne bi bilo pravnega varstva. Odprava izpodbijane določbe Statuta naj bi take posledice preprečila, s tem pa naj bi vplivala tudi na pravni položaj Župana.

B.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Iz ustavnosodne presoje izhaja, da državnim organom ni mogoče priznati pravnega interesa za izpodbijanje določb predpisov, ki urejajo njihov lastni položaj oziroma pristojnosti.[1] Vendar je Ustavno sodišče ministru priznalo pravni interes za vložitev pobude v zvezi z njegovim ustavnim in zakonskim položajem glede odgovornosti Državnemu zboru.[2] Čeprav državnih in občinskih organov v celoti ni mogoče primerjati, pa iz teh stališč Ustavnega sodišča izhaja, da župan lahko v svojem imenu vloži pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov, kadar je prizadet v svojih pravicah in pravnih koristih. Tega pa navedbe v pobudi ne izkazujejo.

4.Župan je organ občine, ki občinskemu svetu predlaga v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta in skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta (28. člen in tretji odstavek 33. člena ZLS), kar občinski svet nadzoruje (šesta alineja drugega odstavka 29. člena ZLS). Izpodbijana določba Statuta določa način odločanja v Občinskem svetu. Taka določba sicer lahko vpliva tudi na pogoje Županovega dela, vendar v smislu njegovega zakonitega delovanja kot občinskega organa. Župan utemeljuje svoj pravni interes s pričakovanimi posledicami obravnave mnenja Nadzornega odbora v Občinskem svetu, ki naj bi bile usmerjene k oteževanju izvrševanja njegove funkcije. Vendar te navedbe nakazujejo zgolj morebitne politične posledice za izvrševanje njegove funkcije, ne pa neposrednega posega v njegov pravni položaj. Že ZLS določa, da nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi, ki so ga občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev dolžni obravnavati ter upoštevati priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi (šesti odstavek 32. člena ZLS). Glede na to ima Župan možnost predlagati spremembo Statuta, upoštevaje tudi spremembe in dopolnitve ZLS[3] in ureditev iz ZSPDPO (glede nepremičnin zlasti 7. odstavek 11. člena). Glede na to je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičič.

Jože Tratnik Predsednik

[1]Glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-206/01 z dne 22. 11. 2001 (OdlUS X, 197).

[2]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. 383/98 z dne 21. 9. 2000 (Uradni list RS, št. 100/2000 in OdlUS IX, 210).

[3]V zvezi z izpodbijano določbo Statuta je zlasti pomemben Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 70/97 – ZLS-H), s katerim je bila iz ZLS črtana po vsebini identična določba o pogojih odsvojitve občinske nepremičnine, prehodna ureditev pa je nalagala občinskim svetom uskladitev statutov s tem zakonom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.