Up-161/04 - 9

29. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 20. aprila 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Kr 72/2003 z dne 7. 11. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sklep, s katerim Vrhovno sodišče ni ugodilo njegovemu predlogu za prenos krajevne pristojnosti. Predlog za prenos krajevne pristojnosti je podal zaradi sorodstvenih povezav in osebnega poznanstva med oškodovancema in sodnico Višjega sodišča v Mariboru ter sodnikom Okrožnega sodišča v Mariboru. Pritožnik meni, da takšna povezava sama po sebi vzbuja dvom v nepristranskost sojenja, prenos krajevne pristojnosti pa bi odvrnil dvom javnosti v nepristranskost sojenja in omogočil lažjo izvedbo postopka.

Pritožnik še navaja, da obravnava na sodišču, kjer sta zaposlena sodnika, ki sta v sorodu z oškodovancema, ne bi bila v skladu s pravili, ki veljajo v državah Evropske skupnosti, kar so mu potrdili na diplomatskih predstavništvih Avstrije in Nemčije.

Tudi predsednica Okrožnega sodišča v Celju naj bi mu v telefonskem pogovoru zagotovila, da bi v takšnem primeru prenesla krajevno pristojnost na sodišče v Slovenj Gradcu. Zatrjuje, da mu je bila z izpodbijanim sklepom kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Predlaga zadržanje poteka glavne obravnave pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.

1.Ustava v 23. členu določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Iz izpodbijanega sklepa izhaja stališče, da je fakultativna delegacija krajevne pristojnosti procesni ukrep izjemne narave, ki je namenjen lažji izvedbi postopka ali je upravičen v primeru obstoja drugih tehtnih razlogov (prvi odstavek 35. člena Zakona o kazenskem postopku, Uradni list RS, št 63/94 in nasl. - ZKP). Navedeni institut po prepričanju Vrhovnega sodišča ni institut namenjen zagotavljanju pravice do nepristranskega sodnika. Pritožnik lahko, kolikor dvomi v nepristranskost določenega sodnika, uveljavlja izločitev tega sodnika, ne more pa zaradi sorodstvene povezanosti oškodovancev in posameznih sodnikov zahtevati izločitve celotnega sodišča. Po prepričanju sodišča izpostavljeni okoliščini tudi nista take narave, da bi sami po sebi vzbujali dvom v nepristranskost sodnikov zadevnih sodišč, odvrnitev dvoma javnosti pa tudi ni razlog za fakultativno delegacijo krajevne pristojnosti. Izpodbijano stališče ni v neskladju s pravico do nepristranskega sodnika (sodišča) iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Zgolj pritožnikovo nestrinjanje z izpodbijanim stališčem zatrjevane kršitve ne utemeljuje. Drugih utemeljenih razlogov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da gre za kršitev ustavne pravice do nepristranskega sodišča, pa pritožnik ne navaja.

2.Ker kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin očitno ni podana, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

3.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer