Jedro

Pri tožniku razlog za bolniški stalež v relevantnem obdobju ni stanje po poškodbi. Tožniku so zdravstvene težave, zaradi katerih uveljavlja nezmožnost za delo, onemogočale opravljanje dela za polni delovni čas, ki pa v relevantnem obdobju, niso bile neposredna in izključna posledica poškodbe pri delu. Vsa patologija, zaradi katere je v obravnavanem bolniškem staležu, govori v prid vzroku bolezen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 18. 4. 2024 in odločbo toženca št. ... z dne 28. 3. 2024 v delu, da je tožnik od 1. 5. 2024 do 31. 5. 2024 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno (I. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožnik v obdobju od 1. 5. 2024 do 31. 5. 2024 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni (II. točka izreka). V preostalem (na odpravo odločbe toženca št. ... z dne 28. 3. 2024 v delu bolezni kot vzroka začasne nezmožnosti za delo od 16. 3. 2024 do 31. 5. 2024 in na ugotovitev poškodbe pri delu kot vzroka začasne nezmožnosti za delo) je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Tožencu je naložilo, da za tožnika povrne stroške postopka v znesku 1.153,00 EUR na račun Delovnega sodišča v Kopru v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2.Zoper II. in III. točko izreka sodbe je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodbo izpodbija le zaradi določitve vzroka začasne odsotnosti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in ugotovi, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo poškodba pri delu oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, kjer naj se po potrebi postavi novega izvedenca medicinske stroke. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da vzrok začasne nezmožnosti za delo predstavlja bolezen in ne poškodba pri delu, zato, ker naj bi bila poškodba le sprožilni dejavnik za kasnejše zdravstveno stanje. Po sodni praksi in teoriji ni odločilno, ali je imel zavarovanec določene degenerativne spremembe že pred poškodbo, temveč ali je konkretna poškodba pri delu odločilni vzrok za nastanek ali poslabšanje zdravstvenega stanja, ki vodi v nezmožnost za delo. Če brez poškodbe pri delu do sedanjega zdravstvenega stanja ne bi prišlo, potem je poškodba pravno relevanten vzrok začasne nezmožnosti za delo. Sodišče je zmotno enačilo pojem "sprožilni dejavnik" s pravno nerelevantnim vzrokom, čeprav gre v obravnavanem primeru za vzročno odločilen dogodek, brez katerega do sedanjih zdravstvenih posledic ne bi prišlo. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je sledilo mnenju, da so degenerativne spremembe prevladujoč vzrok. Ker je tožnik pred poškodbo dne 31. 8. 2020 delo opravljal brez težav in omejitev, je bila poškodba pri delu tista, ki je povzročila nezmožnost za delo. Izvedenec je potrdil, da je bil primarni vzrok zdravstvenih težav tožnika poškodba pri delu, zato sodišče ne more zaključiti, da gre za bolezen. Kot izhaja iz medicinske dokumentacije, gre za težave s hrbtenico in s kolenom, kar je bilo poškodovano 31. 8. 2020. Tudi psihične težave tožnika so posledica iste poškodbe in ne samostojna bolezen. Operativni posegi, ki jih je tožnik prestal po poškodbi in tudi kasnejši zapleti so časovno in vzročno neposredno vezani na dogodek poškodbe. Ni jasno kako bi se lahko brez poškodbe pojavile nove težave v kolenu in hrbtenici. Sodišče ne sme enačiti obstoja degenerativnih sprememb z vzrokom za bolniški stalež, če te spremembe same po sebi pred poškodbo niso povzročale nezmožnosti. Sodna praksa se je v primerljivih zadevah postavila na stališče, da je dejansko stanje presojala po t. i. teoriji jajčne lupine. Sodišče je razsodilo, da če padec povzroči, da se prej "nema" (asimptomatska) degenerativna bolezen poslabša in postane simptomatska hitreje, kot bi se naravno, je podana vzročna zveza s poškodbo. Sodišče je zavrnilo stališče, da zaradi degenerativnih sprememb poškodba ni vzrok težav. Sprožilec, ki povzroči trajno poslabšanje prej mirnega stanja, je pravno relevanten vzrok (Pdp 569/2021 in podobno v zadevi Pdp 636/2019). Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da degenerativne spremembe izključujejo poškodbo pri delu kot vzrok. Če poškodba povzroči akutno strukturno spremembo, ki zahteva operacijo, je to poškodba pri delu. Operacije v letih 2020 in 2021 niso bile operacije "bolezni", ampak operacije sanacije poškodb (hernije, križne vezi). Če je bolniški stalež potreben zaradi rehabilitacije po teh operacijah ali zaradi zapletov teh operacij, je to še vedno vzročno povezano s poškodbo. Dogodek 31. 8. 2020 je bil conditio sine qua non za nastanek trenutne nezmožnosti. Sodišče bi moralo ločiti med latentno (spečo) boleznijo in akutno travmo, ki je to bolezen spremenila v invalidnost. Izpodbijana sodba je notranje protislovna, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Izvedensko mnenje in izpoved zaslišanega člana komisije izkazujeta, da je bil izhodiščni vzrok zdravstvenih težav tožnika poškodba pri delu dne 31. 8. 2020, da so operativni posegi na hrbtenici in kolenu neposredna posledica te poškodbe, da je stanje po poškodbi in operacijah vodilo v sedanje zdravstveno stanje, ki tožnika omejuje pri delu ter da tožnik pred poškodbo ni imel klinično izraženih težav, ki bi ga omejevale v delovnem procesu. Kljub navedenemu je sodišče zaključilo, da gre za bolezen. Sodišče je iz ugotovitev izvedenca napravilo pravno napačen zaključek, kar pomeni zmotno dokazno oceno. Sodišče je napačno razlagalo pojem bolezni. Zmotno je sklepalo, da dolgotrajnost zdravstvenih težav pomeni, da te ne morejo bili posledica poškodbe. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni sodeloval izvedenec, specialist s področja nevrologije oziroma nevrokirurgije, čeprav je v zadevi bistveno vprašanje obstoja in obsega ter vzroka za nevrološko okvaro. Poškodba pri delu predstavlja odločilen in pravno relevanten vzrok začasne nezmožnosti za delo. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je materialno pravno pravilna.

5.Neutemeljena je zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani del sodbe vsebuje jasne in medsebojno skladne razloge o vseh odločilnih dejstvih, zato jo je mogoče preizkusiti.

6.Tožnik neutemeljeno nasprotuje tudi dokazni oceni sodišča prve stopnje z očitkom, da je iz ugotovitev izvedenca oblikovalo napačen zaključek. Dokazni oceni sodišča prve stopnje ni mogoče očitati neskladnosti z zakonskimi merili, saj je sodišče na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka presodilo, katera dejstva se štejejo za dokazana (8. člen ZPP). Ustrezno je obrazložilo razloge, zaradi katerih je tožbeni zahtevek delno zavrnilo in izvedensko mnenje sprejelo kot odločilno podlago svoje odločitve.

7.Predmet presoje je dokončna odločba toženca z dne 18. 4. 2024 v zvezi s prvostopenjsko odločbo toženca z dne 28. 3. 2024, s katero je odločeno, da je tožnik od 16. 3. 2024 do 30. 4. 2024 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni in od 1. 5. 2024 do 31. 5. 2024 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni. Tožnik se ne strinja, da je kot vzrok začasne nezmožnosti navedena bolezen, in da je od 1. 5. 2024 do 31. 5. 2024 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno.

8.Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožnik od 1. 5. 2024 do 31. 5. 2024 začasno nezmožen za delo, in da je vzrok začasne nezmožnosti za delo od 16. 3. 2024 do 31. 5. 2024 bolezen. Podlago za sprejeto odločitev je imelo v izvedenskem mnenju izvedenskega organa Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B., v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa, specialista ortopeda in specialistke psihiatrinje.

9.V pritožbenem postopku ostaja sporno vprašanje kaj je vzrok za začasno nezmožnosti za delo tožnika od 16. 3. 2024 do 31. 5. 2024.1 Tožnik vztraja, da je razlog priznane začasne nezmožnosti za delo poškodba pri delu in ne bolezen.

10.Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) v 19. členu določa, da se za poškodbo pri delu štejejo poškodbe v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta določba napotuje na definicijo, določeno v prvem odstavku 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa, da se za poškodbo pri delu med drugim šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.

11.Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja utemeljeno zaključilo, da je bil vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju bolezen in ne poškodba pri delu. Sodišče prve stopnje je po prejemu pisnega mnenja izvedenskega organa, člana izvedenskega organa, izvedenca za medicino dela, prometa in športa, še zaslišalo. Izvedenec je z upoštevanjem dokumentacije v sodnem in upravnem spisu pojasnil, da je bil tožnik poškodovan leta 2020 in anamnestično kot posledica teh poškodb je bila v decembru istega leta napravljena hemilaminektomija zaradi hernije L5-S1. S slikovno diagnostiko je bila ugotovljena ruptura medialnega meniskusa desnega kolena, kjer je bila aprila 2022 opravljena artroskopska parcialna meniscektomija. Iz dosegljivih izvidov je razvidno, da je bila na izvidu MR v septembru 2020 ugotovljena, poleg hernije disci, tudi degenerativna stenozantna sprememba. Tožnik je po teh posegih še delal in je sedaj ponovno v bolniškem staležu.2

12.Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je sledilo mnenju izvedenca, da so degenerativne spremembe prevladujoč vzrok za začasno nezmožnost za delo. Izvedenec je argumentirano pojasnil, da izvidi iz ocenjevanega obdobja govorijo za novo patologijo, in sicer za težave z levo ramo, težave s koleni, težave z vratno hrbtenico in z novimi degenerativnimi spremembami ledvene hrbtenice. Dodatno je prepričljivo utemeljil, da bolezni, ki botrujejo trenutni tožnikovi nezmožnosti, v času same poškodbe niso opisane in zato izvedenci ocenjujejo bolezen kot vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo. Pojasnil je, da je bil medialni miniskus operiran v letu 2021, sedaj pa je patologija na kolenu prizadetost križnih vezi. V zvezi z ledveno hrbtenico so v zadnjih izvidih opisane številne degenerativne spremembe, ki ne izhajajo iz poškodbe oziroma operativnega posega. Poleg tega so pri tožniku ugotovljene degenerativne spremembe vratne hrbtenice, tendinopatija leve rame in prilagoditvena motnja, ki se težko povezuje s samo poškodbo, saj je tožnik po poškodbi še delal. Pri tožniku je ugotovljeno tudi dolgoletno jemanje opiatskih analgetikov, kjer je po vsej verjetnosti prisotna že odvisnost. Izvedenec je ob tem pojasnil, da se degenerativne spremembe hrbtenice začnejo pri vsakem najkasneje v dobi adolescence in napredujejo v odvisnosti od številnih dejavnikov, kamor sodi tudi delo, kot ga je opravljal tožnik, tj. vožnja kamiona z nalaganjem in razlaganjem tovora. Kljub temu, da je izvedenec ocenil, da bi bil od avgusta 2020 dalje kot poškodba pri delu bolniški stalež vzročno ustrezen (čeprav ni bila opravljena prijava poškodbe), je argumentirano pojasnil, da je tožnik po poškodbi delal, in se vsa patalogija v spornem obdobju nanaša na začasno nezmožnost za delo zaradi bolezni.

13.Sodišče prve stopnje je utemeljeno sprejelo mnenje izvedenskega organa, da pri tožniku razlog za bolniški stalež v relevantnem obdobju ni stanje po poškodbi. Tožniku so zdravstvene težave, zaradi katerih uveljavlja nezmožnost za delo, onemogočale opravljanje dela za polni delovni čas, ki pa v relevantnem obdobju, niso bile neposredna in izključna posledica poškodbe pri delu. Pritožbeno sodišče zato sprejema stališče sodišča, ki sloni na mnenju izvedenskega organa, da vsa patologija, zaradi katere je v obravnavanem bolniškem staležu, govori v prid vzroku bolezen. Sodna praksa, na katero se sklicuje pritožba, se nanaša na dejansko in pravno drugačne primere ter zato ni primerljiva s konkretnimi okoliščinami. Ugotovljeno dejansko stanje v tem postopku ne omogoča sklepa o obstoju vzročne zveze v spornem obdobju in se zato ne more uspešno uveljavljati.

14.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da v postopku ni sodeloval izvedenec, specialist s področja nevrologije oziroma nevrokirurgije, čeprav je v zadevi bistveno vprašanje obstoja in obsega ter vzroka za nevrološko okvaro. Tožnik takšnega predloga v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal, niti ni ugovarjal strokovni usposobljenosti že postavljenega izvedenskega organa. Ta je podal jasno, popolno in strokovno utemeljeno izvedensko mnenje. Zato, kot že pojasnjeno, ni podlage za dvom v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje niti ne za postavitev dodatnega izvedenca.

15.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

16.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Prvi dan začasne nezmožnosti za delo tožnika je bil 5. 11. 2023. Osebni zdravnik je 12. 3. 2024 podal predlog za podaljšanje bolniškega staleža.

2Tožnik je v bolniškem staležu od 1. 6. 2024 dalje zaradi bolezni.