Jedro

Presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, s katerim izpodbija pravnomočno določitev o stroških postopka. Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo v plačilo 6.025,55 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2005 dalje do plačila, zakonske zamudne obresti od 14.034,67 EUR od 2. 11. 2005 do vključno 13. 4. 2006 in povrnitev pravdnih stroškov v višini 2.095,49 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku za še zahtevanih 10.621,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2005 dalje in za zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo le glede zakonskih zamudnih obresti, sicer je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženke zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo 9.900 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo in odločitev o stroških postopka je tožnik vložil revizijo. Uveljavlja razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožniku prisodi še nadaljnjo odškodnino v višini 9.900 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2005 dalje do plačila ter toženki naloži povrnitev stroškov pravdnega in pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V reviziji povzema ugotovljena dejstva o vrstah poškodb, intenzivnosti in trajanju telesnih bolečin, nevšečnostih v zvezi z zdravljenjem, strahu, skaženosti in okoliščinah v zvezi z zmanjšano življenjsko aktivnostjo. Navaja, da še vedno trpi občasne blage do srednje hude telesne bolečine, ki se pojavljajo pri sunkovitih in hitrih gibih z levim kolenom, pri hudih obremenitvah levega kolena, v dalj časa prisotni drži levega kolena v prisilnem položaju, ob dvigovanju težjih bremen, pri daljši hoji in stanju, pri hoji po neravnem terenu, pri počepanju in klečanju, ob fizičnih naporih ter ob vremenskih spremembah. Te bolečine bo trpel tudi v bodoče. Meni, da sodišči nižjih stopenj teh okoliščin nista upoštevali v zadostni meri. V zvezi s skaženostjo poudarja, da temelj za priznanje odškodnine zaradi skaženosti ni samo v tem, ali in v kakšni meri oškodovančeva spremenjena zunanjost vzbuja pomilovanje in siceršnjo pozornost okolja, temveč kako to vpliva na oškodovančevo psihično počutje. Tožnik je izpovedal, da ga brazgotina zelo moti, še posebej poleti, ko pritegne poglede in zanimanje okolice, zelo neprijetno pa mu je v kontaktu z nasprotnim spolom. Sodišči pri odmeri odškodnine nista zadosti upoštevali, da je do škodnega dogodka prišlo 19. 9. 2004, toženka pa tožniku še ni izplačala nobene odškodnine. Obseg tožnikove nepremoženjske škode je zato občutno večji, saj škodno stanje še vedno traja. Prisojena odškodnina ni pravična ne primerna. Sodna praksa v podobnih primerih prisoja bistveno višje odškodnine (primeri VS II Ips 664/92, II Ips 597/95 in II Ips 684/96). Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ko je znesek odškodnine, ki ga je toženka plačala med postopkom, valoriziralo. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri od 28. 6. 2003 ne velja več, Zakon o obligacijskih razmerjih pa za valorizacijo ne daje nobene pravne podlage. Enako stališče izhaja iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 617/2006 z dne 28. 3. 2007. Tožnik vlaga revizijo tudi zoper odločitev o stroških postopka, ker mu sodišči nista priznali povrnitve celotnih zneskov izvedenin z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva plačila izvedenin dalje do plačila.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/07 - ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/08), ki nanjo ni odgovorila.

O nedovoljenosti dela revizije 5. Revizija ni dovoljena v delu, v katerem izpodbija odločbo o stroških postopka. Slednja se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP), proti sklepu pa je revizija dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o stroških pravdnega postopka ne sodi med take sklepe (prim. pravno mnenje VS RS z dne 15. 12. 1998, Pravna mnenja, II/98, stran 4). Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti ostalega dela revizije 6. Po presoji revizijskega sodišča je sodišče druge stopnje z odmero denarne odškodnine za prestane in bodoče telesne bolečine tožnika v višini 6.300,00 EUR, za strah v višini 1.200,00 EUR, za skaženost 1.600,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 11.000,00 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedeni določbi načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

7. Tožnik je utrpel odprt prelom leve pogačice in obtolčenino in odrgnino desnega kolena. Sodišče prve stopnje je natančno in izčrpno ugotovilo vse konkretnosti in specifičnosti tožnikovega primera (podroben obseg vseh oblik tožnikove nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na tretji do peti strani prvostopenjske sodbe ter na tretji in četrti strani drugostopenjske sodbe). Sodišči sta pri odmeri odškodnine v zadostni meri upoštevali vse ugotovljene okoliščine, revizijsko sodišče pa nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine glede na konkretne okoliščine primera. Skupni odmerjeni znesek 20.100,00 EUR pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 24,5 takratnih povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožnikove nepremoženjske škode. Tudi zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode pravilno odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Primeri, na katere se tožnik sklicuje v reviziji, se ne nanašajo na primerljivo škodo, saj poleg poškodbe pogačice obravnavajo še vrsto drugih poškodb (v primeru II Ips 664/92 je oškodovanka poleg preloma pogačice utrpela še prelom leve piščali, v primeru II Ips 597/95 gre za več fragmentarni odprt zlom desne pogačice, odtrganje spodnjega pola desne pogačice, manjšo raztrganino na ustnici, podplutbo na zgornji levi veki ter odrgnino hrbtišča, v primeru II Ips 684/96 pa poleg odprtega zloma desne pogačice še za zlom pete dlančnice levo, lažji pretres možganov, raztrganino na bradi in obtolčenino na čelu). Zatrjevana zmotna uporaba materialnega prava torej ni podana, revizijska zahteva za zvišanje prisojene odškodnine pa je neutemeljena.

8. Prisoje višje odškodnine ne utemeljuje niti dejstvo, da toženka tožniku, ki je na dosojeno odškodnino čakal več let, ni še ničesar izplačala. Očitek je celo v nasprotju s tožbenimi trditvami, da je tožnik na račun odškodnine že prejel 13.353,36 EUR, kar je tudi upošteval pri oblikovanju tožbenega zahtevka. Sicer pa sodišče pri odločanju o višini pravične denarne odškodnine upošteva čas od nastanka škode do izdaje sodbe le, če dolžina čakanja na satisfakcijo in druge okoliščine primera to opravičujejo. Zgolj okoliščina, da je od škodnega dogodka do izdaje prvostopenjske sodbe preteklo tri leta, sama po sebi ni zadosten razlog za odmero višje odškodnine. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da vsi oškodovanci čakajo na razplet odškodninskega postopka nekaj let, zato se ta čas pri odmeri odškodnine pri vseh oškodovancih upošteva ob izdaji sodne odločbe v enaki meri, odraža pa tudi v višini prisojenih odškodnin, ki so podlaga za primerjavo podobnih zadev.

9. Neutemeljeni je tudi očitek o valorizaciji delnega plačila. Drugostopenjsko sodišče je tožniku pravilno pojasnilo (stran pet drugostopenjske odločbe), da je podlago za valorizacijo iskati v drugem odstavku 168. člena OZ, ki določa, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne določa kaj drugega. Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene Error! Hyperlink reference not valid. in tako predstavlja njeno valorizacijo. Kadar je del odškodninske obveznosti plačan vnaprej, ni odločilen nominalni znesek plačila, temveč v kakšnem deležu je Error! Hyperlink reference not valid. obveznost s plačilom prenehala oziroma v kakšnem deležu še obstaja in se valorizira dalje.

10. Uveljavljena revizijska razloga nista podana, zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo v ostalem delu zavrnilo in z njo tudi zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).