Jedro

Višino preživnine, ki so jo starši dolžni plačevati za otroke, ni mogoče določiti le na podlagi matematičnega izračuna. Vsakdanjega bremena, povezanega z gospodinjstvom in skrbjo za vzgojo in varstvo, namreč ni mogoče matematično opredeliti, vsekakor pa ga je v okviru pravilne pravne presoje potrebno upoštevati pri določitvi višine preživnine.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se izpodbijana sodba ob delni ugoditvi pritožbi tožeči stranki v izreku o določitvi preživnine tako spremeni, da je toženec od 1.9.2004 dalje za preživljanje mld. T. J. dolžan plačevati preživnino v znesku 30.000 SIT mesečno, za preživljanje mld. S. J. pa v znesku 35.000 SIT mesečno.

V ostalem se revizija zavrne.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti njene revizijske stroške v znesku 68.640 SIT v 15. dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po razvezi zakonske zveze med pravdnima strankama in dodelitvi mladoletnih hčera S. J. in T. J. tožnici ter po določitvi stikov med otrokoma in tožencem odločilo o preživnini, ki jo mora toženec plačevati tako, da je poleg preživnine, določene dne 24.6.2004 v znesku 20.000 SIT mesečno za vsako od hčera, to preživnino za čas od 1.11.2003 do 31.8.2004 zvišalo za vsako od hčera za 3.000 SIT mesečno, za čas od 1.9.2004 dalje pa za mld. S. J. za 8.000 SIT mesečno. Pritožbi obeh pravdnih strank je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo proti odločitvi o višini preživnine, uveljavlja revizijske razloge po določbi 370. člena ZPP in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku v celoti, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po stališču revizije je izrek sodbe sodišča prve stopnje, s katerim se je sodišče druge stopnje strinjalo, nerazumljiv in v nasprotju z obrazložitvijo. Logična razlaga odločitve o preživnini pripelje do sklepanja, da je toženec za čas od 1.11.2003 do 31.8.2004 dolžan plačevati preživnino v znesku 23.000 SIT mesečno za vsako hčerko, od 1.9.2004 dalje pa za mlajšo 3.000 SIT več, torej 26.000 SIT, za starejšo pa 8.000 SIT več, torej 31.000 SIT mesečno. Sicer pa so preživninske sposobnosti toženca napačno ugotovljene. Njegovi dohodki so večji od prikazanih. Toženec ni dokazal, da iz knjigovodsko prikazanih sredstev amortizacije dejansko varčuje za nakup novega osnovnega sredstva. Očitno je pri opredelitvi toženčevih dohodkov kot odbitek dvakrat prikazan isti izdatek (enkrat kot obrok leasing-dajalcu, drugič pa kot amortizacija). Zadevo bi lahko razčistil le izvedenec finančne stroke. Pri določitvi višine preživnine tudi ni bilo upoštevano, da je na tožnici vsakodnevna skrb za vzgojo otrok, njihovo prehrano in varstvo v času bolezni. Tudi gospodinjsko delo matere ni upoštevano. Zaradi otrok tožnica ne more poiskati dodatnega dela ali zaslužka.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija je delno utemeljena.

Revizijski očitek, po katerem naj bi izpodbijana sodba bila obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, nima utemeljitve. Že sodišče druge stopnje je v reviziji postavljene trditve o nerazumljivosti izreka in obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje zavrnilo in pojasnilo, da je izrek o določitvi višine preživnine glede na posamezni obdobji jasen in razumljiv. Sodišče prve stopnje je namreč za izhodišče pri določitvi preživnine izhajalo iz zneska 20.000 SIT mesečno, kakor je bil opredeljen s sodbo z dne 24.6.2004. Tako je za čas od 1.9.2004 dalje za mlajšo hčerko T. J. preživnina ostala v znesku 23.000 SIT na mesec, za starejšo S. J. pa se je glede na določitev z dne 24.6.2004 zvišala za 8.000 SIT mesečno, torej na 28.000 SIT. Po povedanem je bilo treba revizijo, kolikor izpodbijani sodbi očita že omenjeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zavrniti.

Utemeljeno pa revizija izpodbijani sodbi glede določitve višine preživnine za čas od 1.9.2004 dalje očita zmotno uporabo materialnega prava. Po določbi 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Navedena zakonska določba, vključno z določbo zakona v 123. členu, pa sodišču nalaga tudi opredelitev drugih okoliščin, ki vplivajo na stroške, povezane z življenjskimi potrebami otrok in druge okoliščine, ki so s tem povezane. Sodišče prve stopnje je natančno in izčrpno opredelilo življenjske potrebe obeh deklet in jih ocenilo z zneskoma 60.000 SIT mesečno za mlajšo in 70.000 SIT mesečno za starejšo hčer. S takšno opredelitvijo se je strinjalo tudi sodišče druge stopnje. Vendar pa ima v tem obsegu revizija prav, da je pri opredeljevanju življenjskih stroškov in potreb otrok zanemarjena okoliščina, da dekleti živita pri tožnici, na kateri leži celotno breme, povezano s skrbjo za vzgojo, prehrano, varstvom v času bolezni, vožnjo v šolo in vrtec in celotno gospodinjsko delo. Višino preživnine, ki so jo starši dolžni plačevati za otroke, ni mogoče določiti le na podlagi matematičnega izračuna. Vsakdanjega bremena, povezanega z gospodinjstvom in skrbjo za vzgojo in varstvo, namreč ni mogoče matematično opredeliti, vsekakor pa ga je v okviru pravilne pravne presoje potrebno upoštevati pri določitvi višine preživnine. V izpodbijani sodbi je ocena v tej smeri, ki bi sicer morala prispevati k določitvi višine preživnine, izostala, čeprav jo dejanske ugotovitve nakazujejo. Res je tudi, kar trdi revizija, da ima tožnica zaradi skrbi, povezanih z otrokoma, manj možnosti, da si poišče dodatno delo in zaslužek. Gre torej za pomembne okoliščine, katerih vrednostna ocenitev presega v sodbi sodišča prve stopnje opravljeni matematični izračun, temelječ le na ugotovitvi o višini dejanskih izdatkov za prehrano, oblačenje in bivanje otrok.

Revizijsko sodišče je po povedanem ob pravilni uporabi materialnega prava (prvi odstavek 380. člena ZPP) v izreku o višini preživnine za obdobje od 1.9.2004 dalje, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je od tedaj dalje določilo preživnino za mlajšo T. J. v znesku 30.000 SIT na mesec in za starejšo S. J. v znesku 35.000 SIT mesečno. Pri tem se ni ukvarjalo s tistimi deli revizijske trditvene podlage, ki se nanašajo na opredelitev pravih toženčevih dohodkov. V tem obsegu gre - ne glede na notorno dejstvo, da so toženčeve možnosti zaslužka bistveno višje od tožničinih - za dejanske ugotovitve, ki po določbi 3. odstavka 370. člena ZPP ne morejo biti revizijsko izpodbijane.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 165. člena v zvezi z določbo 154. člena ZPP. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti njene revizijske stroške (njihova višina je odmerjena v skladu z odvetniško tarifo), saj je tožeča stranka z revizijo uspela v njenem pretežnem delu.