Jedro

Če upnik po izdaji sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sporoči, da je dolžnik del terjatve poravnal, vendar v tem delu ne umakne izvršilnega predloga, mora sodišče ne glede na to, po obrazloženem dolžnikovem ugovoru sklep o izvršbi razveljaviti.

Izrek

Pritožbi dolžnika se delno ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se v 1. točki izreka s p r e m e n i tako, da se tudi glede tega dela sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba (glede zneska 19.963,00 SIT) in bo o tem delu zahtevka odločeno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v .... V preostalem delu se pritožba dolžnika zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (glede 2. in 3. točke izreka).

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen glede zneska 19.963,00 SIT (1.točka); v ostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba (2.točka); sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Kopru (3.točka).

Proti navedenemu sklepu je dolžnik po pooblaščencu vložil pritožbo in ga izpodbijal v celoti. V pritožbi je opozoril, da je že v ugovoru navajal, da navedenih kartic, na katere se nanaša terjatev, ni mogel uporabljati, ker je bilo osebno vozilo prodano, da abonmaja ni imel ter s tem tudi ne obveznosti do upnika. Slednji bi moral dokazati, da je svoje storitve dolžniku dejansko nudil in opravil, to pa ne bo mogel storiti, ker dolžnik avtomobila takrat ni več imel. Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nepravilno postopalo, ko je štelo, da dolžnik ni ugovarjal sklepu o izvršbi v delu, ki se nanaša na znesek 19.963,00 SIT, zaradi česar je odločilo, da je v navedenem delu sklep o izvršbi postal pravnomočen. Kot je razvidno iz besedila ugovora, je dolžnik sklep o izvršbi z dne 23.4.1999 izpodbijal v celoti. Upnik je bil tisti, ki je v obliki sporočila naznanil sodišču, da je dolžnik poravnal del glavnice v znesku 19.963,00 SIT, vendar ni v zvezi s tem podal izjave, da umika predlog za izvršbo (in v katerem delu), zaradi česar ga sodišče kot takšnega tudi ni moglo upoštevati. Upoštevaje dejstvo, da je bilo mogoče ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi z dne 23.4.1999 obravnavati kot utemeljenega na podlagi 2.odst. 53.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj so v njem navedena dejstva, s katerimi ga utemeljuje in so predloženi dokazi, je zato utemeljena tudi pritožba dolžnika proti sklepu o izvršbi v delu, kolikor je ugotovljeno, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen glede zneska 19.963,00 SIT. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v tem delu - v 1. točki izreka - spremenilo tako, da bo tudi upnikova terjatev v tem delu predmet pravdnega postopka. V preostalem delu pa pritožba proti sklepu ni utemeljena (torej glede 2. in 3. točke izreka), zaradi česar jo je pritožbeno sodišče zavrnilo, pri čemer pripominja, da dolžnik ni navedel nekih pravno upoštevnih razlogov, zaradi katerih naj terjatev ne bi bila predmet obravnavanja v pravdnem postopku, ko pa so vendarle vsa njegova pravna sredstva, ki jih je doslej uporabil, usmerjena prav v to.