Jedro

Tožnik ni uspel izkazati, da ima pravico do uporabe spornih zemljišč, zato je tožena stranka pravilno uporabila določbo 16. člena Pravilnika, ko je kot nosilca GERK vpisala D.D., ki je pravico do uporabe zemljišče izkazal z zakupno pogodbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se GERK z identifikacijsko številko GERK-PIC ... z domačim imenom „A.“, v velikosti 1 ha 40 a 69 m2, ki leži na parc. št. 268/1, 268/2, 268/4 in 273 k.o. ..., izbriše iz kmetijskega gospodarstva, katerega nosilec je B.B.; sproščena zemljišča se pripišejo kmetijskemu gospodarstvu KMG-MID ..., katerega nosilec je C.C.; po dokončnosti odločbe upravna enota po uradni dolžnosti vpiše spremembe v evidenci GERK in o vpisanih spremembah stranke obvesti z izpisom iz registra kmetijskih gospodarstev.

Svojo odločitev je organ prve stopnje oprl na določbo 2. odstavka 16. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Pravilnik; Uradni list RS št. 121/2006). V dokazne namene je pridobil podatke iz uradne evidence, in sicer podatke Geodetske uprave Republike Slovenije in podatke iz Zemljiške knjige Maribor. Na podlagi uradnih evidenc je ugotovil, da je izključna lastnica zemljišč, na kateri so izrisani in navedeni GERK-i, Republika Slovenija. Tožnika je pozval, naj predloži dokazila o pravici do uporabe zemljišč oziroma sporoči, če je pravica do uporabe razvidna iz javnih evidenc. Tožnik je organu prve stopnje posredoval dopis, s katerim ga seznanja, da se ne strinja s prenosom GERK-a, saj še vedno ni končana pravda v zvezi z njegovo pravico, da zemljišče dobi v nakup, ne samo v zakup. Mnenja je, da upravni organ nima podlage za prenos GERK na kogarkoli, dokler se s tem ne bo strinjal, kar pomeni do tedaj, ko bo sodišče odločilo o tožbi, ki je še vedno v teku. Predložil je tudi dokazila, ki pa po mnenju prvostopnega organa ne izkazujejo, da ima pravico do uporabe predmetnega zemljišča. Glede na to, da je C.C. pravico do uporabe spornega zemljišča izkazal z zakupno pogodbo, je organ prve stopnje kot nosilca vpisal njega.

Tožena stranka je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnila, ker je ocenila, da je odločitev organa prve stopnje pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa so neutemeljeni.

Tožnik se ne strinja z odločitvijo organa prve stopnje in tožene stranke. V tožbi navaja, da je krivda za njegove težave glede obravnavanega zemljišča na strani tožene stranke in Sklada kmetijskih zemljišč, ki nista izpolnila svojih obveznosti, za kakršne ju je zavezal sklep Vlade. Obravnavano zemljišče po sklepu namreč prednostno pripada njemu, vendar ga omenjena organa nista uresničila. Postopek med njimi poteka že od leta 1991 in še dejansko ni končan, zato se ne sme vzeti zemljišča tistemu, kateremu je bilo očitano, da ga ima premalo, ne da bi mu ga dodelilo v nakup. Nakup mu ni bil omogočen, sedaj pa posledice nosi sam, ne pa ministrstvo, kar ni sprejemljivo. Navaja, da ima za sporna zemljišča s Skladom za kmetijska zemljišča veljavno zakupno pogodbo iz leta 1995, zato so navedbe tožene stranke neresnične. Navaja tudi, da je tožena stranka tudi tožena stranka v njegovih tožbah, ki potekajo na Okrožnem sodišču v Mariboru in na Višjem sodišču v Mariboru. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in prepove izbris iz kmetijskega gospodarstva, katerega nosilec je on sam in pripis spornih zemljišč kmetijskemu gospodarstvu, katerega nosilec je C.C. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prizadeta stranka C.C. na tožbo ni odgovoril. Tožba ni utemeljena.

V obravnavni zadevi je sporna odločba organa prve stopnje, s katero je odločil, da se GERK z domačim imenom „A.“ izbriše iz kmetijskega gospodarstva, katerega nosilec je tožnik in se pripiše kmetijskemu gospodarstvu, katerega nosilec je C.C. Odločitev tožene stranke temelji na določbi 16. člena Pravilnika, sprejetega na podlagi Zakona o kmetijskih gospodarstvih (ZKG; Uradni list RS št. 51/2006). Drugi odstavek citiranega člena določa, da če je nosilec, ki želi vpis GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, predloži dokazila, ki izkazujejo pravico do uporabe tega zemljišča, upravna enota pozove nosilca, ki ima vpisan GERK na tem zemljišču, da se z nosilcem, ki želi vpis GERK, sporazume o vpisu GERK oziroma da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe teh zemljišč. Če nosilec, ki ima na spornem zemljišču vpisan GERK, teh dokazil ne predloži, upravna enota na spornem zemljišču vpiše nosilca, ki je predložil dokazila.

V obravnavni zadevi je bil tožnik pozvan, naj v skladu z določbo 2. odstavka 16. člena Pravnika predloži dokazila o pravici do uporabe spornega zemljišča. Pravica uporabe je definirana v 9. točki 2. člena Pravilnika, ki določa, da so zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva zemljišča, za katera ima nosilec kmetijskega gospodarstva pravico do uporabe. Pravico do uporabe v smislu tega Pravilnika ima nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje lastnikov oziroma soglasnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. V Pravilniku je tako jasno določeno, katera dokazila bi tožnik v smislu 2. odstavka 16. člena Pravilnika v postopku moral predložiti. Sodišče pritrjuje organu prve stopnje, da tožnik pravice uporabe v smislu Pravilnika s predložitvijo dokazil, navedenih v dopisu „odziv na vabilo“ ( z dne 5. 2. 2008), ni izkazal. Celo sam je v pritožbi zoper odločbo organa prve stopnje zatrjeval, da so mu sporna zemljišča odvzeli. Zato zmotno sklepa, da poseduje veljavno pogodbo o zakupu spornih zemljišč. Za odločitev v zadevi je odločilno dejansko stanje ob izdaji odločbe organa prve stopnje, to je, da tožnik ni uspel izkazati, da ima pravico uporabe do spornih zemljišč. Zato je organ prve stopnje pravilno uporabil določbo 16. člena Pravilnika, ko je kot nosilca GERK vpisal C.C., ki je pravico do uporabe zemljišča izkazal z zakupno pogodbo. Kot rečeno, je za odločitev v zadevi pomembno le, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji iz 16. člena Pravilnika za izbris GERK iz kmetijskega gospodarstva oziroma za pripis GERK k kmetijskemu gospodarstvu, kar pa je organ prve stopnje pravilno ugotovil. Tožbeni ugovori na odločitev v tem sporu ne morejo vplivati, ker se nanašajo na sporno razmerje tožnika z Republiko Slovenijo (Sklad kmetijskih zemljišč), ki izvirajo iz pogodbene obveznosti, torej civilno-pravnega razmerja.

Iz opisanih razlogov je sodišče tožbo tožnika na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS št. 105/06) kot neutemeljeno zavrnilo.