Up-130/98

6. 1. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A.-B. B. iz Ž. na seji senata dne 6. januarja 2000 s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A.-B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 318/98 z dne 11. 3. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožničino pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Radovljici št. R 6/98-7 z dne 15. 1. 1998, s katerim je prvostopno sodišče zavrglo predlog za nasprotno izvršbo, ki so ga vložili dediči po pok. B. B. Pritožnica se je zoper odločitev o zavrženju pritožila v imenu dedičev. Sodišči prve in druge stopnje sta predlog zavrnili z obrazložitvijo, da razveljavitev kazenske sodbe iz leta 1946 ni ustrezen pravni naslov za nasprotno izvršbo. Višje sodišče je v obrazložitvi sklepa pojasnilo, da bi morala pritožnica oziroma dediči vrnitev premoženja skladno z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78 ter Uradni list RS, št. 10/98 - v nadaljevanju: ZIKS) zahtevati v nepravdnem postopku. Pritožnica pa meni, da sodišče Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju: ZDen) razlaga v nasprotju z Ustavo in da s tem zavrača pravni temelj pravice do vrnitve premoženjskopravnih pravic neupravičeno obsojenega oziroma njegovih dedičev.

2.Odločitev sodišč, da ne ugodita predlogu nasprotne izvršbe ne pomeni, da razveljavitev kazenske sodbe ostaja brez učinka, pač pa zgolj, da mora pritožnica (oziroma dediči) izvedbo vrnitve premoženja doseči v posebnem nepravdnem postopku (kot to določa člen 145.č ZIKS). Poseben postopek je med drugim potreben tudi zato, ker mora sodišče v tem postopku preveriti, ali je vrnitev v naravi še mogoča, ali pa pride v poštev odškodnina, ter ob tem upoštevati zakonske določbe glede oblik, obsega, omejitev ter vrednotenja premoženja (člen 145.a ZIKS).

3.Ustavna pritožba se nanaša na izpodbijani sklep, ki je izdan v sodnem postopku. Zato so v obravnavani zadevi brezpredmetne pritožničine navedbe v zvezi s postopki za vračilo podržavljenega premoženja, ki tečejo pred upravnimi organi na podlagi ZDen. Enako velja tudi za navedbe in predloge v zvezi z lastninskim preoblikovanjem Poslovnega sistema Ž., d.d., Ljubljana. Podjetja so namreč lahko zavezana za vračilo premoženja le v postopkih, ki tečejo na podlagi zahteve za denacionalizacijo, če so upravičene osebe v zakonsko določenem roku vložile zahtevo za denacionalizacijo in obenem pravočasno vložile predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi določb Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP).

4.Ustavno sodišče je pritožnici že v sklepu št. Up-294/97 z dne 18. 12. 1997 pojasnilo, da sodišče o vračilu zaplenjenega premoženja na podlagi ZIKS odloča v nepravdnem postopku, in da je odločitev o izbiri pravnega temelja za vračilo premoženja (ZIKS ali ZDen), zaplenjenega z razveljavljeno kazensko sodbo, odločitev stranke, tj. upravičene osebe in ne odločitev državnega organa.

5.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS9 v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude, ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude