Up-247/99

16. 11. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 16. novembra 1999

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper akt Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani št. Ktr 129/98-JB/PN z dne 20. 7. 1999 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik z ustavno pritožbo, vloženo dne 15. 9. 1999 in dopolnjeno dne 4. 10. 1999, izpodbija akt, s katerim mu je Okrožna državna tožilka sporočila, da ne bo začela kazenskega postopka na podlagi ovadb, ki jih je vložil. Po zatrjevanju pritožnika so mu z izpodbijanim aktom kršene pravice iz drugega odstavka 14. člena, 23. in 25. člena Ustave, odločitev Okrožne državne tožilke pa je tudi v nasprotju z določbama 1. in 2. člena Ustave ter z določbami 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP) ter z določbo 2. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71 in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92).

2.Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi zatrjevane kršitve in izpodbijani akt razveljavi. Predlaga, naj Ustavno sodišče naloži Okrožnemu državnemu tožilstvu, da začne kazenski postopek na podlagi vloženih ovadb, pristojnemu sodišču pa prednostno obravnavo obtožnih predlogov, ki jih je vložil pritožnik. Poleg tega uveljavlja, sklicujoč se na določbo 26. člena Ustave, premoženjskopravni zahtevek za poplačilo škode, ki naj bi mu bila prizadejana z izpodbijanim aktom.

3.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

4.Prvi odstavek 146. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in 72/98 - v nadaljevanju: ZKP) določa, da lahko vsakdo naznani kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Po določbi prvega odstavka 147. člena ZKP se ovadba poda pristojnemu državnemu tožilcu. Če državni tožilec odloči, da na podlagi ovadbe ne bo začel kazenskega postopka, s takšno odločitvijo z ničimer ne poseže v pravice ovaditelja, če ta ni hkrati oškodovan zaradi kaznivega dejanja, ki ga je naznanil.

Kadar je oškodovan, ima po določbi prvega odstavka 60. člena ZKP pravico sam začeti kazenski pregon, če ga državni tožilec obvesti, da ga ne bo začel. Če bi državni tožilec s svojo odločitvijo, zoper katero ni izrecno predvideno sodno varstvo, posegel v kakšno ustavno pravico posameznika, pa je zoper takšno odločitev v skladu z določbo prvega odstavka 157. člena Ustave predvideno sodno varstvo v upravnem sporu, ki ga je treba izčrpati pred vložitvijo ustavne pritožbe.

5.Kolikor so bile pritožnikove ovadbe takšne narave, da z naznanjenimi kaznivimi dejanji ni bil neposredno oškodovan, odločitve državnega tožilca ni mogoče šteti za posamični pravni akt, s katerim bi bilo odločeno o kakšni njegovi pravici. Zato zoper takšno odločitev tudi ustavna pritožba glede na določbo prvega odstavka 50. člena ZUstS ni dovoljena. Kolikor se izpodbijana odločitev državnega tožilca nanaša na ovadbe za kazniva dejanja, v katerih je bil pritožnik morebiti neposredno oškodovan, oziroma je bilo z odločitvijo državnega tožilca morda kako drugače poseženo v njegove pravice, pa pritožnik ni izkazal, da je zoper takšno odločitev izčrpal možna pravna sredstva, navedena v prejšnji točki te obrazložitve. V tem delu je torej ustavna pritožba bodisi nedovoljena bodisi preuranjena, zato jo je bilo treba zavreči.

6.Pritožnik navaja, da je vložil tudi obtožne predloge, ki naj bi bili z izpodbijanim aktom zavrženi. Obtožni predlog je mogoče vložiti le pri pristojnem sodišču, pritožnik pa ne izpodbija kakšne sodne odločitve, ki bi bila izdana na podlagi obtožnega predloga. Zato tudi v tem delu ni izpolnjena procesna predpostavka za obravnavo ustavne pritožbe.

7.Prav tako ni izpolnjen procesni pogoj iz prvega odstavka 51. člena ZUstS za obravnavo ustavne pritožbe v delu, v katerem pritožnik uveljavlja odškodninski zahtevek zoper državo. O tem na prvi stopnji na podlagi vložene tožbe odloča pristojno sodišče splošne pristojnosti, ne pa Ustavno sodišče.

8.Ker torej niso podane procesne predpostavke za sprejem ustavne pritožbe, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi predsednica dr. Mirjam Škrk in člana dr. Miroslava Geč-Korošec in dr. Zvonko Fišer.

Predsednica senata dr. Mirjam Škrk