Jedro

Povračilo škode bo praviloma predstavljalo olajševalno okoliščino, ni pa moč nasprotno šteti okoliščino, da storilec ni povrnil škode kot obteževalno okoliščino, v kolikor ni ugotovljeno, ali je imel možnost škodo povrniti oz. ali povračilo odklanja.

Izrek

Pritožbi zagovornice obd. R. M. se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obtoženki kazen, določena za kaznivo dejanje opisano pod tč. I izreka izpodbijane sodbe, zniža na 4 (štiri) mesece, kazen, določena za kaznivo dejanje opisano pod tč. II. izreka izpodbijane sodbe pa na 1 (eno) leto in 4 (štiri) mesece zapora in se nato obtoženki po 3. tč. 2. odstavka 48. člena KZ SFRJ izreče enotna kazen 1 (enega) leta in 6 (šest) mesecev zapora.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je bila obtoženka spoznana za krivo kaznivega dejanja ponarejanja po 3. odstavku 186. člena KZ RS, zanj je bila določena kazen 6 mesecev zapora in kaznivega dejanja goljufije po 2. in 1. odstavku 171. člena KZ RS, zanj je bila določena kazen 1 leto in 10 mesecev zapora, nato pa ji je bila izrečena enotna kazen 2 leti zapora. Sodišče je deloma ugodilo premoženjskopravnemu zahtevku oškodovane gospodarske družbe R. tako, da je obtoženki v plačilo naložilo znesek 551.027,60 SIT s pripadajočimi obrestmi, s presežkom je oškodovanca napotilo na pravdo, obtoženko pa je oprostilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 7. točke 2. odstavka 95. člena ZKP.

Zoper sodbo se je zaradi odločbe o kazenski sankciji pritožila obtoženkina zagovornica in predlagala, naj jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da izrečeno kazen obtoženki zniža. Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je treba obtoženkini zagovornici, da je sodišče prve stopnje ob ugotovljenih olajševalnih okoliščinah obtoženki določilo prestrogi posamični in tudi previsoko enotno kazen. V prvi vrsti so te okoliščine povezane z osebnimi razmerami obtoženke in sicer, da je mati otroka, ki ga še vzdržuje in da je do izvrševanja kaznivih dejanj v precejšnji meri prišlo, ker ni znala urediti razmer s svojim izvenzakonskim partnerjem. Do teh dejanj obtoženka še ni imela opravka s sodiščem. Pri odmeri kazni je prvostopno sodišče kot obteževalno okoliščino štelo, da obtoženka še ni poravnala škode. V kolikor obtoženka ni imela možnosti poravnati škodo in povračila ne odklanja, ji navedenega ni moč šteti v škodo oz. gledano z druge strani, morebitna povrnitev škode bi se lahko upoštevala kot olajševalna okoliščina. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje ocenilo, da je pritožba obtoženkine zagovornice utemeljena in je na podlagi določila člena 387/1 izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako kot sledi iz izreka te sodbe.