Jedro

Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku (vložitev tožbe, vložitev posamezne vloge, zastopanje na enem samem naroku) ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Postopek pred sodiščem je kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se nato zgradi materialna oziroma vsebinska podlaga odločitve. V tem smislu procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila, ampak tvorijo procesno celoto. Zato praviloma pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno in zahtevano.

Izrek

I.Tožbi se ugodi in se odločba Upravnega sodišča RS, Službe za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 318/2024-4 z dne 19. 11. 2024 odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z odločbo opr. št. Bpp 318/2024-4 z dne 19. 11. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) odločila, da se prošnja tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v nadaljnjem postopku upravnega spora, ki se pred Upravnim sodiščem RS, Zunanjim oddelkom v Mariboru, vodi pod opr. št. II U 166/2024, zavrne.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila prosilki z odločbo Bpp 255/2024-10 z dne 6. 9. 2024 že dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev in sestavo tožbe v zadevi, ki se pri Upravnem sodišču RS, Zunanji oddelek Maribor, vodi pod opr. št. II U 166/2024. Na podlagi prosilkinih navedb in listinske dokumentacije je organ ocenil, da prošnja prosilke za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v upravnem sporu opr. št. II U 166/2024 ni utemeljena, saj je prošnja preuranjena. Iz prošnje za BPP namreč ne izhaja, da bi prosilka potrebovala BPP za vlaganje dodatnih vlog, za zastopanje na narokih za glavno obravnavo pred Upravnim sodiščem RS ali za vlaganje pravnih sredstev. Prosilka je tožbo že vložila, organ za BPP pa na podlagi poizvedb pri Upravnem sodišču RS, Zunanjem oddelku v Mariboru, ugotavlja, da v zvezi z vloženo tožbo in odgovorom na tožbo toženke prosilka s strani sodišča ni bila pozvana k dopolnitvi tožbe oziroma podaji druge vloge ali udeležbi na naroku za glavno obravnavo ali postopku mediacije. Toženka je sicer vložila odgovor na tožbo, v katerem vztraja pri svojih navedbah iz izpodbijane odločbe ter se sklicuje na vso ostalo spisovno dokumentacijo v konkretni zadevi, v II. točki odgovora na tožbo pa izpostavi še na kateri pravni podlagi temelji izpodbijana odločba in kaj je podlaga za izdajo strokovnega mnenja Komisije za ugotavljanje vzročne zveze št. 492-74/2022-2711-16 z dne 17. 10. 2024, na katerega je oprla svojo odločitev. Vse navedeno pa je toženka že navajala v izpodbijani odločbi, zato je šteti, da v odgovoru na tožbo ni podala nobenih novih navedb, niti se ni opredelila do navedb, ki jih je v tožbi podala prosilka. Upoštevaje navedeno je organ za BPP ocenil, da je vlaganje dodatnih vlog, s katerimi bi prosilka odgovorila na navedbe v odgovoru na tožbo, nepotrebno. Organ za BPP tako ocenjuje, da dodeljevanje BPP "na zalogo", t.j. ne da bi prosilka v podani prošnji vsaj v grobem pojasnila, zakaj bi, kljub temu, da se še ni pokazala potreba po podajanju vlog ali udeležbi na naroku za glavno obravnavo ali v postopku s pravnimi sredstvi, potrebovala dodatno pravno zastopanje, ni smiselno. Ker na podlagi ugotovitev BPP prosilka ni izkazala razlogov zaradi katerih bi zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva (trenutno) potrebovala BPP v zaprošeni obliki, je toženka prošnjo prosilke zavrnila ter jo poučila, da v kolikor bo v že začetem upravnem sporu pozvana k podaji dodatnih vlog ali k udeležbi na naroku za glavno obravnavo, da lahko poda nov predlog oziroma predloge za BPP, o katerih bo organ za BPP odločal na podlagi izpolnjevanja pogojev za odobritev BPP v trenutku odločanja o podanem predlogu.

Tožbene navedbe

3.Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je bila že primorana vložiti tožbo zoper prvo zavrnilno odločbo BPP, ki jo je sodišče s sodbo opr. št. II U 206/2024-9 z dne 29. 7. 2024 odpravilo in naložilo organu za BPP, da v ponovljenem postopku upošteva vidik uporabe 24. člena ZBPP in ostale zakonske pogoje in ustrezno odloči o prošnji tožnice za dodelitev BPP. Po mnenju tožnice organ za BPP ni ustrezno odločil, saj je odločitev arbitrarna, v nasprotju z zakonom in sodno prakso. Tožnica je storila vse kar je potrebno, prav tako izpolnjuje vse pogoje za dodelitev BPP. Uvodna prošnja je vsebovala obseg celotnega zastopanja na I. stopnji pred Upravnim sodiščem za pridobitev pravične denarne odškodnine zaradi posledic cepljenja. Tožnica, kakor tudi več oškodovancev, ki so utrpeli stranske učinke po teh eksperimentalnih cepivih so takorekoč ostali sami. Očitno je, da pri državnih organih, med katerimi je tudi BPP na Upravnem sodišču, delajo vse na tem, da bi te oškodovance pustili same.

4.Z izpodbijano odločbo je organ podal obrazložitev, da je ocenil, da je s tožbo mogoče uspeti v predmetnem postopku brez dodatne pravne pomoči pri pisanju vlog, zastopanju na narokih. Pri tem očitno vodi upravni postopek bolje kot upravni sodnik, saj bi se morala tožnica že v tožbi opredeliti do zadev, ki jih je toženka navedla šele v odgovoru na tožbo. Vsekakor pa se ji ne omogoči, da bi podala dodatne navedbe in prilagala dodatne dokaze, saj sama tega znanja ne poseduje. Poleg zdravstvenih težav, ki jih ima zaradi eksperimentalnih cepiv, pa ji tudi zdravje ne dopušča, da bi kaj takega bila zmožna. Po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) ima vsaka stranka pravico poleg tožbe podati še dve vlogi do začetka glavne obravnave. Vloga se lahko poda tudi brez poziva sodišča, na podlagi česar je organ za BPP sprejel sklep, da se vse lahko zaključi s tožbo. Tožnica nima pravnega znanja, zato ima odvetnika. BPP je namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva in je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Sodna praksa je uporabila izraz "na zalogo" za dodeljevanje BPP v izvršilnem postopku, za katerega pa je potrebno posebej izkazati obstoj razlogov, pri čemer je bil prosilec dolžnik. To pa s predmetnim postopkom nima veze. Tožnica se nikakor ne strinja, da bi se BPP prosil "na zalogo", saj v tej zvezi že poteka upravni spor, v katerem bo potrebno nadaljnje pisanje vlog in dokazovanje navedb in trditev tožnice, kakor tudi zastopanje na obravnavi in morebiti tudi vlaganje pravnih sredstev. Ni jasno, kaj bi se tu naj jemalo "na zalogo". Potemtakem je, če bi se sledilo obrazložitvi toženke, vsaka odobrena odločitev BPP "na zalogo", saj se v izredno redkih primerih poda odobritev BPP za posamično dejanje.

5.Glede na obrazloženo predlaga, da sodišče tožbo preuči in izpodbijano odločbo razveljavi oziroma odpravi, izvajalcu BPP pa naloži, da tožnici prizna pravico do BPP v obsegu, za katerega je podala prošnjo oziroma naj to pravico prizna sodišče samo, saj je očitno, da organ za BPP zlorablja svoje odločanje ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov tega postopka.

Odgovor na tožbo

6.Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču dne 2. 12. 2024 posredovala upravni spis zadeve.

Sodna presoja

7.Tožba je utemeljena.

8.V obravnavani zadevi je sporno, ali je zakonita odločitev organa za BPP, ki je zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v nadaljnjem postopku upravnega spora, ki se pred Upravnim sodiščem RS, Zunanji oddelek v Mariboru, vodi pod opr. št. II U 166/2024.

9.Med strankami ni sporno, da je organ za BPP z odločbo, opr. št. Bpp 255/2024-10 z dne 6. 9. 2024 tožnici v zadevi upravnega spora opr. št. II U 166/2024 dodelil BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe.

10.Namen BPP po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po ZBPP štejejo varstvo pravic, obveznosti in pravnih razmerij, varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah in tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (prvi in drugi odstavek 1. člena ZBPP). BPP po ZBPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Oblike BPP določa 26. člen ZBPP. To so: za pravno svetovanje, sestava, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah, pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave, pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo, pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči, pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti in kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Na podlagi 11. člena ZBPP lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka (npr. ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče). Ne glede na dejstvo, da je tožnici že bila odobrena BPP za vložitev tožbe, lahko torej pod pogoji ZBPP vloži ponovno prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v nadaljnjem postopku, kolikor za naveden obseg ne bi bila že dodeljena brezplačna pravna pomoč.

11.Prosilec navede obliko in obseg želene BPP v svoji prošnji. Če tega ne stori, pa odloči o tem pristojni organ za BPP po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP). BPP se dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Organ za BPP pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (1. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP) oziroma dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi, denimo v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji (2. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

12.Toženka je tožničino prošnjo za dodelitev BPP zavrnila iz razloga preuranjenosti in v tem oziru navaja, da dodelitev BPP ni smiselna, saj tožnica ni bila pozvana k vložitvi dodatnih vlog, prav tako ni bil razpisan narok za glavno obravnavo, tožnica pa tudi ni navedla za kakšna pravna dejanja naj bi potrebovala strokovno pomoč odvetnika.

13.Takšnemu stališču po presoji sodišča ni mogoče pritrditi. ZBPP določa, da se BPP praviloma dodeli za vsako posamezno zadevo posebej (prvi odstavek 27. člena ZBPP), izjemoma pa lahko tudi za več zadev skupaj (drugi odstavek istega člena). Sicer pa se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP, kot že obrazloženo). Kot oblika BPP se za postopke pred sodišči praviloma dodeli pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi ali drugi stopnji (4. alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP). Zakon torej kot primarno obliko pravne pomoči pred sodišči navaja pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem posamezne stopnje (in ne za vsako pravno ali procesno dejanje posebej znotraj enega postopka).

14.Sicer je posamezne oblike ali obseg BPP mogoče omejiti (drugi odstavek 28. člena ZBPP), vendar je pri tem treba upoštevati, da je namen BPP uresničevanje z Ustavo Republike Slovenije zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije) po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Pravica do sodnega varstva nujno vključuje tudi za postopek pred sodiščem potrebno strokovno pravno pomoč - svetovanje in zastopanje; oseba, ki zaradi lastnih premoženjskih in socialnih razmer teh stroškov ne zmore, je zato, če izpolnjuje z zakonom določene pogoje, upravičena do BPP. Pri tem morajo biti oblika, obseg in trajanje BPP določene tako, da je ta učinkovita in prosilcu nudi ustrezno in kvalitetno strokovno pravno pomoč, to je svetovanje in zastopanje skozi postopek. Kljub možnosti omejitve vsebovani v drugem odstavku 28. člena ZBPP, je potrebno upoštevati pogoj, po katerem je delna BPP mogoča le v primeru, da je s tem dosežen pričakovan rezultat. Po presoji sodišča pa je pričakovani rezultat dejanska in učinkovita pravna pomoč v postopku pred sodiščem, saj je le s tem dosežen namen, to je zagotavljanje z Ustavo Republike Slovenije zagotovljene pravice do sodnega varstva.

15.Tudi 2. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP, ki govori o tem, da je mogoče dodeliti BPP za zaprošene oblike le delno, to veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi in ne na posamezna pravdna ali procesna dejanja znotraj ene faze postopka. Omejevanje BPP zgolj na eno procesno dejanje v postopku (vložitev tožbe, vložitev posamezne vloge, zastopanje na enem samem naroku) ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Postopek pred sodiščem je kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se nato zgradi materialna oziroma vsebinska podlaga odločitve. V tem smislu procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila, ampak tvorijo procesno celoto. Zato praviloma pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno in zahtevano.

16.Glede stališča, da je toženka opravila poizvedbe pri Upravnem sodišču RS, Zunanjem oddelku v Mariboru, iz katerih izhaja, da toženka v odgovoru na tožbo ni podala nobenih novih navedb, prosilka pa tudi ni bila pozvana k podaji druge vloge ter k udeležbi na naroku za glavno obravnavo ali v postopku mediacije, sodišče dodaja, da tožnica v upravnem sporu ni zgolj pasivni udeleženec, ki reagira zgolj na pozive sodišča, ampak lahko v postopku samoiniciativno navaja svoja stališča glede konkretne zadeve in predlaga opravo procesnih dejanj. Zato pa potrebuje ustrezno pravno pomoč, ki je osebam, ki zaradi svojega socialnega položaja tega ne zmorejo, zagotovljena v okviru instituta BPP. Od prosilca ni mogoče zahtevati, da bolj konkretno pojasni zakaj bi bila nadaljnja procesna dejanja v postopku potrebna, saj prav zato potrebuje strokovno svetovanje in zastopanje, torej BPP.

17.Glede na zgoraj obrazloženo po presoji sodišča v obravnavani zadevi ni podlage za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na podlagi 26. in 28. člena ZBPP. Ker je bilo torej pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je sodišče tožbi na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in odločbo odpravilo. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku je toženka vezana na pravno mnenje sodišča glede materialnega prava in glede pravil postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1) in bo morala v ponovnem postopku odločiti upoštevajoč stališče sodišča o obsegu BPP za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva ter vse ostale z zakonom določene pogoje za dodelitev BPP.

18.Tožnica je sicer predlagala odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije (predlagala je, da sodišče odloči, da se prošnji tožnika za BPP ugodi), vendar pa po presoji sodišča pogoji za meritorno odločanje sodišča niso izpolnjeni. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča, in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Ob tem sodišče izpostavlja načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti.

Stroški postopka

19.Odločitev o zahtevku tožnice za povrnitev stroškov postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožnici glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).

20.Ker je tožnico v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, se tožnici v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 285,00 EUR in 22% DDV, skupaj 347,70 EUR.

21.Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov tožnice ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ).

-------------------------------

1 UPRS sodba opr. št. II U 44/2022-6 z dne 6. 4. 2022, opr. št. II U 279/2020-6 z dne 4. 11. 2020.

2 UPRS sodba opr. št. I U 1542/2020-20 z dne 13. 9. 2021.

3 Enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 26, 26/2, 27, 27/1, 28

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.