Jedro

Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih v prvem odstavku 49. člena določa, da ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku. V drugem odstavku pa je določeno, da materialni stroški za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, se obračunajo po veljavni ceni poslovnih subjektov, ki te storitve opravljajo, če to ni mogoče pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške. Na način iz prejšnjega stavka se obračunajo tudi stroški za tiskanje in razmnoževanje pisnih izvidov, mnenj, cenitev in prevodov. V tretjem in četrtem odstavku pa je nadalje določeno, da mora sodni izvedenec za obračun storitev iz drugega odstavka 49. člena predložiti račun za opravljene storitve. Če je sodni izvedenec storitev opravil z lastnimi sredstvi, mora predložiti vsaj eno ponudbo poslovnega subjekta, ki te storitve opravlja in ni povezan s sodnim izvedencem oziroma predložiti druga dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev.

V tej zadevi je pritožnik priglasil stroške za tisk, za embalažo, za poštnino ter za porabljen čas in kilometrino za dostavo pošiljk na pošto. Za tiskanje ni predložil dokazov, kot so zahtevani v drugem do četrtem odstavku 49. člena Pravilnika. Ker niso izpolnjeni pogoji po navedeni določbi, pritožnik ni upravičen do povračila stroškov za tiskanje. Glede ostalih stroškov pa gre za stroške, ki se skladno s petim odstavkom 49. člena Pravilnika, ovrednotijo v višini 2 % od višine odmerjenega plačila za delo. Tako izhaja tudi iz sodne prakse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu, specialistu za dentalno medicino dr. A. A., dr. dent. med. za podano izvedensko mnenje z dne 18. 8. 2023 priznalo nagrado in stroške v višini 513,06 EUR. Plačilo izvedenine je naložilo tožencu.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil sodni izvedenec. V pritožbi navaja, da mu je sodišče priznalo zgolj 10,06 EUR za materialne stroške. Po mnenju sodnega izvedenca bi moralo sodišče slediti stroškovniku, iz katerega izhajajo stroški, ki jih je imel v zvezi s podajo izvedenskega mnenja, in sicer 5,72 EUR za tisk, 0,89 EUR za embalažnino (kuverte), 19,27 EUR za poštnine, 2,15 EUR za kilometrino in 11,00 EUR za porabljeni čas za dostavo pošiljk na pošto in 10,84 EUR pavšalnih materialnih stroškov (2 %), skupaj torej 49,87 EUR. Obenem uveljavlja tudi plačilo poštnine za vložitev pritožbe. Sodišče ni sledilo specificiranemu stroškovniku. Stroškovnik je zgolj ocenilo ter arbitrarno odločilo o priglašenih stroških. Izpodbijanega sklepa tako niti ni mogoče preizkusiti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP),1 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1),2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča prve stopnje arbitrarna in da se jo ne da preizkusiti. Smiselno pritožnik uveljavlja kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sodna odločba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodne odločbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodne odločbe, ali če sodna odločba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Odločitev sodišča prve stopnje je jasna. Izrek je razumljiv in tudi ne nasprotuje samemu sebi. Prav tako ima sklep razloge o odločilnih dejstvih in ga je tudi mogoče preizkusiti.

6. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik)3 v prvem odstavku 49. člena določa, da ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku. V drugem odstavku pa je določeno, da materialni stroški za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, se obračunajo po veljavni ceni poslovnih subjektov, ki te storitve opravljajo, če to ni mogoče pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške. Na način iz prejšnjega stavka se obračunajo tudi stroški za tiskanje in razmnoževanje pisnih izvidov, mnenj, cenitev in prevodov. V tretjem in četrtem odstavku pa je nadalje določeno, da mora sodni izvedenec za obračun storitev iz drugega odstavka 49. člena predložiti račun za opravljene storitve. Če je sodni izvedenec storitev opravil z lastnimi sredstvi, mora predložiti vsaj eno ponudbo poslovnega subjekta, ki te storitve opravlja in ni povezan s sodnim izvedencem oziroma predložiti druga dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev. Če sodni izvedenec storitve iz drugega odstavka 49. člena ni opravil sam, se mu na podlagi predloženega računa povrne stroške že plačane storitve v neto znesku ali pa se opravljena storitev na podlagi predloženega računa plača neposredno izvajalcu storitve. V petem odstavku pa je določeno, da se ne glede na predpise, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku, preostali materialni stroški ovrednotijo v višini 2 % od višine odmerjenega plačila za delo.

7. V tej zadevi je pritožnik priglasil stroške za tisk, za embalažo, za poštnino ter za porabljen čas in kilometrino za dostavo pošiljk na pošto. Za tiskanje ni predložil dokazov, kot so zahtevani v drugem do četrtem odstavku 49. člena Pravilnika. Ker niso izpolnjeni pogoji po navedeni določbi, pritožnik ni upravičen do povračila stroškov za tiskanje. Glede ostalih stroškov pa gre za stroške, ki se skladno s petim odstavkom 49. člena Pravilnika, ovrednotijo v višini 2 % od višine odmerjenega plačila za delo. Tako izhaja tudi iz sodne prakse.4

8. Sodišče prve stopnje je torej pravilno upoštevalo preostale stroške in jih ovrednotilo v višini 2 % od višine odmerjenega plačila za delo.

9. Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004. 3 Ur. l. RS, št. 84/2018 s spremembami. 4 Glej Psp 16/2023 z dne 15. 2. 2023, II Cp 1031/2022 z dne 20. 6. 2022.