7. 4. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 18. marca 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 629/2000 z dne 20. 9. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. N 159/87 z dne 3. 5. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče v Piranu je v nepravdnem postopku določilo mejo med parc. št. 1726, vpisano v vl. št. 650 k. o. V., ki je v lasti predlagatelja, in parc. št. 1718/3, vpisano v vl. št. 889 k.o. V., ki je v lasti ustavnega pritožnika (tedaj nasprotnega udeleženca). Zoper sklep sodišča prve stopnje je ustavni pritožnik vložil pritožbo, Višje sodišče v Kopru pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje, da naj bi mu bila z izpodbijanima sklepoma kršena pravica do enakega varstva pravic in pravica do poštenega sojenja (22. člen Ustave). Meni, da je stališče sodišč prve in druge stopnje, ki nista priznali gradnje verande in zidu kot gradnjo na tujem svetu in s tem lastništva spornega dela zemljišča pritožniku, napačno in v nasprotju z oblikovano sodno prakso. Pritožnik navaja, da je bilo v mnogih drugih enakih primerih, na primer tudi v zadevi št. P 113/84, odločeno povsem drugače, zaradi česar meni, da mu ni bil zagotovljen enak položaj v primerjavi s drugimi, ki so bili v približno enakem pravnem in dejanskem položaju kot on.

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pravilnost uporabe zakona Ustavno sodišče lahko presoja le, če je zaradi njegove nepravilne uporabe obenem kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina, ali če bi ugotovilo, da je sodišče odločitev utemeljilo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo.

4.Pritožnik v ustavni pritožbi graja odločitev sodišč zaradi napačne uporabe materialnega prava, v posledici česar naj bi mu bila kršena pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Zgolj dejstvo, da sta sodišči prve in druge stopnje v zvezi z vprašanjem gradnje na tujem svetu zavzeli drugačno stališče, kot ga ima pritožnik, še ne pomeni kršitve navedene ustavne pravice. Za kršitev te pravice bi lahko šlo, če bi bilo v izpodbijanih sklepih zavzeto pravno stališče tako očitno napačno in brez razumne pravne obrazložitve, da bi ga bilo mogoče oceniti za arbitrarno ali samovoljno, česar pa Ustavno sodišče v konkretnem primeru ni ugotovilo. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč svoje pravno stališče obrazložili in ga utemeljili z razumnimi in logičnimi pravnimi argumenti.

5.Z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi lahko bila pomembna navedba pritožnika o odstopu od sodne prakse. Vendar je kršitev omenjene ustavne pravice podana le, če sta izpolnjena dva pogoja, in sicer da obstaja ustaljena sodna praksa in da izpodbijana odločitev od te prakse brez razumne obrazložitve odstopa. Pritožnik pa ni izkazal nobenega od navedenih pogojev. Zgolj trditev, da je bilo v mnogih drugih enakih primerih (med drugim tudi v zadevi št. P 113/84) odločeno popolnoma drugače kot v pritožnikovem primeru, očitka o odstopu od sodne prakse ne utemeljuje. Pritožnik namreč ni priložil nobene sodne odločbe, ki bi potrjevala njegove navedbe. Zgolj trditev, da je v teh primerih šlo za enake oziroma podobne dejanske in pravne položaje, pa ne zadošča za utemeljevanje odstopa od ustaljene sodne prakse.

6.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger