Jedro

Čeprav sodišče druge stopnje ni izrecno navedlo na podlagi katere določbe 358. člena ZPP je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, je iz obrazložitve jasno razvidno, da s strani sodišča prve stopnje ugotovljenih dejstev ni prav v ničemer spremenilo, ampak jih je le drugače pravno ocenilo, kar pomeni, da je uporabilo peto alinejo 358. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeče zavarovalno združenje zoper toženca uveljavlja zahtevek na podlagi 963. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) za povrnitev izplačane odškodnino za škodo, ki naj bi jo toženec povzročil 12. 2. 2008 z neregistriranim vozilom.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo na mestu nesreče vozišče tako ozko, da sta se lahko vozili srečali le, če sta zmanjšali hitrost na največ 20 km/h, čeprav je bila sicer omejitev hitrosti na tem mestu 90 km/h. Ugotovilo je, da je oškodovanec vozil največ 53 km/h, toženec pa najmanj 38,4 km/h, da je oškodovanec vozil s pravilno bočno razdaljo, toženec pa bi lahko vozil bližje desnemu robu ceste za 0,9 m, da je bilo ob nastopu zaviranja toženčevo vozilo na nasprotnem voznem pasu, da pa je toženec vozilo uspel ustaviti, oškodovanec pa je odvil desno v brežino in se obrnil na streho. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je nesrečo povzročil oškodovanec, ker se je zaradi prehitre hitrosti neustrezno odzval. Tako je razveljavilo sklep izvršbi in je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sklep o izvršbi delno ohranilo v veljavi. Odločilo je, da zgolj dejstvo, da je toženec uspel ustaviti vozilo, oškodovanec pa ne, še ne pomeni, da je nesrečo povzročil izključno oškodovanec. Poudarilo je, da je bistveno, kje sta se nahajali vozili, ko sta zaznali nevarno situacijo. Kot bistveno je izpostavilo že na prvi stopnji ugotovljeno dejstvo, da je toženec vozil na nepravilni bočni razdalji, zaradi česar je ocenilo, da je vzrok za nesrečo pretežno na njegovi strani. Tako je odločilo, da je krivda toženca za nastanek nesreče 70 %, krivda oškodovanca pa 30 %.

4. Zoper odločitev sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Opozarja, da sodišče druge stopnje v obrazložitvi ni navedlo, na kakšni podlagi je spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in je zato podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da je podana kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče druge stopnje spremenilo dokazno oceno, ne da bi opravilo pritožbeno obravnavo. Meni tudi, da uporaba 154. člena OZ ne pride v poštev, ker je toženčevo vozilo ob nesreči stalo in da se drugega odstavka te določbe ne more uporabiti, ker do trčenja med voziloma ni prišlo.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Čeprav sodišče druge stopnje ni izrecno navedlo na podlagi katere določbe 358. člena ZPP je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, je iz obrazložitve jasno razvidno, da s strani sodišča prve stopnje ugotovljenih dejstev ni prav v ničemer spremenilo, ampak jih je le drugače pravno ocenilo, kar pomeni, da je uporabilo peto alinejo 358. člena ZPP. Toženec tako verjetnosti obstoja bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni izkazal, prav tako pa ne pravne pomembnosti materialnopravnih vprašanj, ki jih izpostavlja v predlogu.

7. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo.