Jedro

Odpust obveznosti ni pravica, temveč pravna dobrota, do katere je stečajni dolžnik upravičen le, če je ravnal in ravna vestno in pošteno ter v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih teh obveznosti ni mogel izpolniti. Odpust med drugim ovirajo kršitve dolžnikovih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP (torej tudi obveznosti mesečno poročati upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev), saj imajo tudi te kršitve značilnosti nevestnega ali nepoštenega ravnanja. Ne dolžnost poročanja dolžnika ne nadzor stečajnega upravitelja nista sama sebi namen, ampak služita osnovnemu namenu postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo hkrati in v enakih deležih.

V konkretnem primeru ni okoliščin, ki bi onemogočale zavrnitev predloga za odpust na podlagi dolžnikove kršitve obveznosti poročanja iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP. Takšne okoliščine ni utemeljeno iskati v neobstoju stečajne mase, saj bi bilo nasprotno stališče nevzdržno in bi pomenilo, da so obveznosti, ki jih dolžniku nalaga zakon ali upravitelj, zanj brezpredmetne.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Dolžnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo (p. d. 52).

2.Zoper sklep se zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje dolžnik, ki višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in postopek v zvezi z ugovorom zoper odpust obveznosti ustavi. Priglaša tudi stroške.

3.Odgovora na pritožbo ni bilo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih kljub prizadevanju ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Stečajnega dolžnika, ki ni zaposlen in je sposoben za delo, med preizkusnim obdobjem zavezujejo (poleg obveznosti iz 383.b, 384. in 386. člena ZFPPIPP) tudi obveznosti iz prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, in sicer (1) si mora prizadevati najti zaposlitev, (2) ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in (3) mora upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev (prvi odstavek 401. člena ZFPPIPP). Kršitev teh obveznosti je razlog za ugovor proti odpustu obveznosti, ki samostojno utemeljuje ustavitev postopka odpusta obveznosti in zavrnitev predloga za odpust obveznosti (2. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

6.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pritrdilo ugovoru upravitelja, da je dolžnik s svojo pasivnostjo kršil obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP. Med drugim je ugotovilo, da dolžnik, ki je sposoben za delo in v preizkusnem obdobju (od 6. 5. 2024 do 23. 11. 2025) ni bil zaposlen, vsaj od 25. 3. 2025 upravitelju ni mesečno poročal o dejanjih v zvezi z iskanjem zaposlitve, za kar ni imel opravičljivih razlogov. Dolžnik je sicer dokazoval, da je iskal zaposlitev in o tem poročal zavodu za zaposlovanje, vendar se po presoji sodišča prve stopnje s tem ni razbremenil obveznosti poročanja upravitelju, poleg tega pa so se ti dokazi (zaslonski posnetki elektronskih sporočil) nanašali le na februar in marec 2025, za obdobje, v katerem mu je upravitelj očital kršitev obveznosti (od aprila 2025 dalje), pa ni predložil nobenega dokazila o poizvedovanju ali prošnji za zaposlitev. Sodišče prve stopnje je na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije ocenilo, da dolžnikovo zdravstveno stanje ni bilo takšno, da bi mu onemogočalo izpolnjevanje obveznosti poročanja upravitelju (zdravnika je obiskal le nekajkrat, bolan pa je bil 4 dni) in da ga te obveznosti prav tako ne morejo razbremeniti njegove trditve o skrbi za dva mladoletna otroka in o tem, da je moral nuditi pomoč in odpravljati posledice požara v hiši njegove sestre, do katerega je prišlo 7. 9. 2025. Dolžniku tudi ni verjelo, da ni poznal svojih obveznosti, saj ga je z njimi v uvodnem pogovoru seznanil upravitelj.

7.Povzetih dejanskih ugotovitev in presoje sodišča prve stopnje dolžnik ni uspel omajati. Višje sodišče na pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti, temveč mora ostati v mejah pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Da bi dolžnik lahko utemeljil napako pri ugotavljanju dejanskega stanja, bi moral v pritožbi navesti dejstvo, ki naj bi bilo nepravilno ugotovljeno, in tudi obrazložiti, zakaj naj bi bilo nepravilno ugotovljeno oziroma kaj je vzrok očitane napake. Tega bremena ni zmogel. V pritožbi je priznal, da upravitelju ni redno poročal, sodišču prve stopnje pa je očital, da je spregledalo, da si je prizadeval najti zaposlitev, kar naj bi dokazovala javljanja in sodelovanje s svetovalcem pri zavodu za zaposlovanje. Očitek ni utemeljen že zato, ker bi moral dolžnik o aktivnostih za iskanje zaposlitve redno poročati upravitelju, česar ne more nadomestiti komunikacija s svetovalcem pri zavodu za zaposlovanje. Dolžnik se tudi sicer ne more uspešno sklicevati na omenjeno komunikacijo in zatrjevana prizadevanja za iskanje zaposlitve, saj se ni soočil z razlogi sodišča prve stopnje, da se njegovi dokazi o teh aktivnostih sploh ne nanašajo na obdobje, v katerem se mu očita kršitev, in da za relevantno obdobje (od aprila 2025) ni predložil dokazil o iskanju zaposlitve. Povsem pavšalno (in zato neuspešno) je tudi dolžnikovo sklicevanje na njegove zdravstvene težave, ki so po obrazloženih ugotovitvah sodišča prve stopnje le manjšega obsega in pomena. Da naj ne bi bilo tako, zakaj ne in iz katerih dokazov naj bi to izhajalo, dolžnik v pritožbi ni pojasnil.

8.Glede na povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so prestale pritožbeni preizkus, je pravilna tudi presoja, da se dolžnik s trditvami o skrbi za dva mladoletna otroka in pomoči pri sanaciji posledic požara v sestrini hiši ni razbremenil obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP. Zakaj bi naj bilo drugače oziroma kako naj bi ti okoliščini dolžniku v relevantnem obdobju preprečevali izpolnjevanje obravnavanih obveznosti, v pritožbi ni pojasnil.

9.Dolžnik v pritožbi tudi ni opredeljeno nasprotoval ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je poznal svoje obveznosti v postopku osebnega stečaja, ker ga je z njimi seznanil upravitelj, zato te ugotovitve ni izpodbil. V pritožbi neutemeljeno opozarja, da ga upravitelj do 6. 10. 2025 ni formalno opozoril na neustreznost ali pomanjkljivost njegovega poročanja in da bi te napake v nasprotnem primeru nemudoma odpravil. Dolžnik mora namreč o izpolnjevanju svojih obveznosti upravitelja redno obveščati samoiniciativno in se ne more zanašati na morebitne opomine upravitelja. Poleg tega je iz izpodbijanega sklepa razbrati, da dolžnik ni opredeljeno nasprotoval upraviteljevi ugovorni trditvi, da se je na obvestilo z dne 6. 10. 2025 odzval le s posredovanjem izpisa prometa na bančnem računu, upravitelju pa še vedno ni poročal o aktivnostih za pridobitev zaposlitve. Teh podatkov dolžnik ni predložil niti v ugovornem oziroma pritožbenem postopku.

10.Ker dolžnik ni izpodbil ugotovitve sodišča prve stopnje, da ga je upravitelj seznanil z njegovimi obveznostmi v postopku osebnega stečaja, to pomeni, da se je teh obveznosti bodisi zavedal bodisi bi se jih moral in mogel zavedati, zato zgolj z obveščanjem zavoda za zaposlovanje ni mogel ravnal v dobri veri, kot skuša prikazati v pritožbi. Tudi sicer pa je bilo že pojasnjeno, da ni dokazal niti rednih poročanj zavodu, ki bi se nanašala na obravnavano obdobje. Zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da dolžnikovo ravnanje ni povezano z zadostno obliko krivde, ki bi upravičevala ustavitev postopka odpusta obveznosti.

11.Glede na navedene razloge je zmotno tudi pritožbeno stališče, da sta očitana kršitev in izrečeni ukrep v očitnem nesorazmerju oziroma da je sodišče prve stopnje formalno obveznost poročanja upravitelju postavilo nad vsebinsko izpolnjevanje obveznosti, kar naj bi nasprotovalo namenu instituta odpusta obveznosti. Odpust obveznosti ni pravica, temveč pravna dobrota, do katere je stečajni dolžnik upravičen le, če je ravnal in ravna vestno in pošteno ter v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih teh obveznosti ni mogel izpolniti. Odpust med drugim ovirajo kršitve dolžnikovih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP (torej tudi obveznosti mesečno poročati upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev), saj imajo tudi te kršitve značilnosti nevestnega ali nepoštenega ravnanja. Kršitev dolžnosti poročanja onemogoča skrben nadzor stečajnega upravitelja nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika, ki je del stečajnega postopka (drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP). Ta dolžnost je namenjena kontroli, da si dolžnik res prizadeva najti zaposlitev in ne odkloni ponujene zaposlitve ali dela, ki ga je sposoben opravljati, dolžnikova dolžnost prizadevanja za zaposlitev pa je namenjena oblikovanju in unovčevanju stečajne mase (1. točka prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP). Ne dolžnost poročanja dolžnika ne nadzor stečajnega upravitelja torej nista sama sebi namen, ampak služita osnovnemu namenu postopka osebnega stečaja (da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo hkrati in v enakih deležih; prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Poleg tega ni mogoče mimo časovne razsežnosti dolžnikove kršitve, ki je trajala od aprila 2025 do konca preizkusnega obdobja, torej približno sedem mesecev, ustreznih podatkov o iskanju zaposlitve za to obdobje pa dolžnik ni predložil niti v ugovornem postopku.

12.Presoja okoliščin konkretnega primera zato utemeljuje sklepanje, da ugotovljena teža kršitve dolžnika po subjektivni in objektivni plati oziroma tako z vidika dolžnikovega vrednostnega odnosa do kršitve kot z vidika vpliva kršitve na uresničevanje glavnega namena postopka osebnega stečaja upravičuje zavrnitev predloga za odpust obveznosti. Ker odpust poseže v pravice upnikov, ki bodo ostali brez tega, kar jim je pripadalo, je breme dolžnika, ki se zavzema za odpust, veliko. Dolžnik je mlad (24 let) in sposoben za delo, brez izkazanih zdravstvenih težav, ki bi ga omejevale pri izpolnjevanju njegovih obveznosti. V konkretnem primeru ni okoliščin, ki bi onemogočale zavrnitev predloga za odpust na podlagi dolžnikove kršitve obveznosti poročanja iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP. Takšne okoliščine ni utemeljeno iskati v neobstoju stečajne mase, saj bi bilo nasprotno stališče nevzdržno in bi pomenilo, da so obveznosti, ki jih dolžniku (ki je tudi sam predlagal začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti) nalaga zakon ali upravitelj, zanj brezpredmetne.

13.Opisana presoja kršitve dolžnikovih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP samostojno utemeljuje zavrnitev predloga za odpust obveznosti (2. točka prvega odstavka 403. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP) in zato tudi zavrnitev dolžnikove pritožbe.

14.Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljilo še z razlogi, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo te pravice. Sledilo je namreč tudi ugovornim navedbam upravitelja, da stečajne mase ni oziroma da dolžnik ni poplačal niti 10 odstotkov prijavljenih terjatev, zato se domneva, da si dolžnik v preizkusnem obdobju ni v zadostni meri prizadeval za poplačilo upnikov (6. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP), te domneve pa dolžnik ni uspel izpodbiti.

15.Tudi te presoje pritožba ne omaje. Predvsem ne drži, da bi sodišče prve stopnje omenjeno domnevo obravnavalo kot neizpodbojno in tudi ni napačno razlagalo pojma prizadevanja dolžnika iz citirane zakonske določbe. Dejstvo, da se stečajna masa ni oblikovala, logično pomeni, da prijavljene terjatve ne bodo poplačane niti v najmanjšem delu, zato se je na podlagi tega dejstva udejanjila domneva o nezadostnem prizadevanju dolžnika za poplačilo upnikov. Sodišče prve stopnje je izrecno pojasnilo, da bi lahko dolžnik to domnevo izpodbil, če bi utemeljil in dokazal, da si je prizadeval poplačati vsaj 10 % prijavljenih terjatev (ki presegajo 67.000,00 EUR), a je ocenilo, da tega bremena ni zmogel. Te ocene dolžnik v pritožbi ni izpodbil. Poleg že omenjenih očitkov, ki niso utemeljeni, se je posplošeno skliceval še na dokazila o sodelovanju z zavodom za zaposlovanje, ki pa ne zadoščajo, kot je bilo že pojasnjeno. Dolžnik se namreč ni soočil z razlogi sodišča prve stopnje, da se ti dokazi nanašajo le na dva meseca (februar in marec 2025). Zgolj dokazi o dvomesečnem neuspešnem iskanju zaposlitve ne izkazujejo dolžnikovega zadostnega prizadevanja za poplačilo upnikov v preizkusnem obdobju, ki je trajalo leto in pol. Da bi predložil kakšne druge dokaze, s katerimi bi lahko izpodbil obravnavano domnevo , pa dolžnik v pritožbi niti ne zatrjuje.

16.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

17.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbah 154. člena in 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

M. Lajevec v N. Plavšak, ur.: Poti in stranpoti postopka odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja, Zbornik Sodobno insolvenčno pravo 2022, TAX-FIN-LEX in ABC Nepremičnine, Ljubljana 2022, str. 75. Glej tudi VSL sklepa Cst 83/2023 z dne 22. 3. 2023 in Cst 266/2025 z dne 6. 11. 2025.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 382, 382/1, 383b, 384, 386, 389, 389/1, 389/1-1, 399, 399/1, 399/4, 399/4-6, 401, 401/1, 401/1-2, 402, 402/2, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 350, 350/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.