Jedro

V drugem odstavku 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je določeno, da se sme za izdelavo izvidov in mnenj oziroma cenitev, pri katerih je potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku ali posebno specialistično strokovno znanje, nagrada ustrezno povečati, vendar največ za 100 %. Sodni izvedenec pri podaji izvedenskega mnenja ni uporabil tuje strokovne literature, temveč pisne dokaze v tujem jeziku. Zato ni upravičen do povečanja nagrade po 2. odstavku 47. člena Pravilnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) znesek „556,00 EUR“ zniža na znesek „510,00 EUR“.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu za opravljeno izvedensko delo z dne 12. 4. 2015 priznalo nagrado v znesku 556,00 EUR bruto, s tem da se mu po plačilu ustreznih dajatev neto znesek nakaže na njegov osebni račun (I. točka izreka). Plačilo izvedenine je sodišče naložilo toženi stranki (II. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče sodnemu izvedencu priznalo povečanje nagrade za zbiranje in študij dodatne medicinske dokumentacije na podlagi drugega odstavka 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami). Razlog povečanju naj bi bilo dejstvo, da je bila medicinska dokumentacija, ki jo je prinesel tožnik na osebni pregled, v celoti v nemškem jeziku. Po mnenju tožene stranke pa določba drugega odstavka 47. člena Pravilnika ne more biti pravna podlaga za povečanje nagrade sodnemu izvedencu, ki mu je bila predložena medicinska dokumentacija v tujem jeziku. Drugi odstavek 47. člena Pravilnika izrecno govori o uporabi strokovne literature v tujem jeziku, kar pa izvidi niso. Prav tako znanje tujega jezika ni posebno specialistično znanje izvedenca medicinske stroke, o katerem govori navedena določba. Izvidi v tujem jeziku niso tuja strokovna literatura, ampak so dokaz, ki ga je v potrditev svojih tožbenih trditev predložil tožnik. Tožnik je dodatno medicinsko dokumentacijo predložil po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo neposredno izvedencu in to le v nemškem jeziku, ne da bi predložil tudi overjen prevod. Po mnenju tožene stranke ni mogoče sodnega izvedenca kot strokovnjaka medicinske stroke postaviti v vlogo prevajalca oziroma tolmača, vsekakor pa ni dopustno stroškov tega „prevoda“ prevaliti na toženo stranko. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dosojeni znesek izvedenine ustrezno zmanjša. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti, je pa sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo in sicer drugi odstavek 47. člena Pravilnika.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom št. VI Ps 2866/2013 z dne 17. 2. 2015 za izdelavo izvedenskega mnenja postavilo sodnega izvedenca specialista MDPŠ. Izvedencu je naložilo, da po preučitvi dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter dokumentacije, ki jo bo prinesel tožnik in po opravljenem osebnem pregledu, poda izvedensko mnenje. Izvedenec je mnenje podal dne 12. 4. 2015, s tem da je pri podaji mnenja upošteval tudi medicinsko dokumentacijo (priloge C1 do C14), ki jo je izvedencu prinesel tožnik. Navedena dokumentacija je pisana v nemškem jeziku. Ker jo je izvedenec uporabil pri izdelavi pisnega izvedenskega mnenja, je priglasil tudi stroške za preučitev dodatne dokumentacije, s tem da se je skliceval na 2. točko 47. člena Pravilnika iz razloga, ker so bili izvidi v nemškem jeziku.

6. Pravilnik v 49. členu določa priznanje nagrade tudi za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Ker gre za dodatno predložene izvide (njihov obseg je manj kot 100 strani) je tako mogoče izvedencu priznati nagrado po 1. točki prvega odstavka 49. člena Pravilnika v višini 46,00 EUR. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da tožniku ne pripada dodatna nagrada po drugem odstavku 47. člena. V drugem odstavku 47. člena Pravilnika je namreč določeno, da za izdelavo izvidov in mnenj oziroma cenitev, pri katerih je potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku ali posebno specialistično strokovno znanje, se sme nagrada ustrezno povečati, vendar največ za 100 %. Sodni izvedenec pri podaji izvedenskega mnenja ni uporabil tuje strokovne literature, temveč pisne dokaze v tujem jeziku. V tem primeru pa v določbi 2. točke 47. člena Pravilnika ni podlage za povečanje nagrade na način,kot je to storilo prvostopno sodišče. 7. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedenec upravičen do 46,00 EUR za proučevanje dodatne manj obsežne dokumentacije, ne pa za dodatnih 46,00 EUR po drugem odstavku 47. člena Pravilnika.

8. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 5. alinejo 358. člena ZPP ugodilo pritožbi tožene stranke ter sklep v izpodbijani I. točki izreka spremenilo tako, da je znesek „556,00 EUR“ nadomestilo z zneskom „510,00 EUR“.