Jedro

Če je v izreku navedena tako dolžina kot širina ustanovljene nujne poti, identifikacija parcele, po kateri le-ta poteka, ter je podano glede njenega natančnejšega poteka sklicevanje na sicer po tej trasi že obstoječo pot, ki je hkrati edina že obstoječa pot od javne ceste preko navedenih nepremičnin do nepremičnine predlagateljev, je potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno in enoznačno opredeljen.

Skupaj z opisanim potekom nujne poti po že obstoječi poti, s katerim se skica o poteku nujne poti, ki je sestavni del sklepa, sklada in dopolnjuje, je potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno opredeljen.

Načelna prepoved ustanovitve nujne poti skozi ograjena dvorišča ni absolutna, saj je potrebno v vsakem primeru posebej ob upoštevanju načela sorazmernosti tehtati interese lastnika zemljišča, ki nujno pot potrebuje, in lastnika potencialnega služečega zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se za potrebe nepremičnine parc. št. 496/2, v naravi stanovanjska hiša z vrtom in dvoriščem, vpisane pri vl. št. ... k.o. ... ki je v lasti predlagateljev, ustanovi nujna pot s pravico hoje in vožnje po tej obstoječi poti, ki v dolžini 71 m in širini 2,5 m poteka od javne poti (asfaltirane ceste) po nepremičninah parc. št. 489/3 v naravi travnik, vpisane pri vl. št. ... iste k.o., ki je v solasti prvega in drugega nasprotnega udeleženca, po nepremičnini parc. št. 489/7, v naravi dvorišče, gospodarsko poslopje, pašnik, stanovanjska stavba, vpisane pri vl. št. ... iste k.o., ki je v lasti prvega nasprotnega udeleženca, po nepremičnini parc. št. 491 v naravi pašnik, vpisane pri vl.št. 304 iste k.o., ki je v solasti tretje in četrtega nasprotnega udeleženca ter po nepremičnini parc. št. 497 v naravi pot, vpisani pri vl. št. ... iste k.o., ki je v solasti pete in šestega nasprotnega udeleženca, na skici o poteku nujne poti označena pod I. (I. odstavek izreka). Predlagateljema je naložilo, da sta za dovoljeno nujno pot dolžna v 15 dneh plačati nasprotnim udeležencem odškodnino in sicer prvemu in drugemu nasprotnemu udeležencu v višini 872,40 EUR, prvemu nasprotnemu udeležencu v višini 1.696,20 EUR, tretjemu in četrtemu nasprotnemu udeležencu v višini 561,60 EUR ter petemu in šestemu nasprotnemu udeležencu v višini 395,10 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.10.2008 do plačila (II. odstavek izreka). Nadalje je odločilo, da je skica o poteku nujne poti iz priloge 1 izvedenskega mnenja izvedenca z dne 6.6.2005 sestavni del sklepa (III. odstavek izreka), stroške postopka pa v celoti nosita predlagatelja (IV. odstavek izreka).

Zoper tako odločitev se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožujeta prva dva nasprotna udeleženca s pritožbenim predlogom na ugoditev njuni pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa. V okviru pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izpostavljata, da je nepremičnina parc. št. 489/7 k.o. preko katere je bila predlagana (in ustanovljena) nujna pot, ograjena gradbena parcela, zato nujna pot onemogoča njeno redno rabo. Pritožnik je namreč na tej nepremičnini na podlagi lokacijske informacije z dne ... upravičen do gradnje pomožnega gospodarskega objekta, kar mu sporna nujna pot onemogoča. Zato predlagana nujna pot ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev po 88. in 89. členu Stvarnopravnega zakonika - SPZ (pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava), z drugačnim zaključkom pa je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo za ustanovitev nujne poti bistvena dejstva in okoliščine. Sodišče prve stopnje naj bi tudi prezrlo, da sporna pot poteka preko ograjenega zemljišča, kakor tudi že med postopkom izpostavljeno, da predlagatelja na tej poti pritožnikoma namenoma povzročata škodo. Sicer pa imata predlagatelja s svoje nepremičnine do javne poti drugi dostop in sporne poti že vrsto let ne uporabljata več, s čimer dokazujeta, da je niti ne potrebujeta. Zaključek, da sporna pot pritožnikov ne ovira, pa je celo v nasprotju z listinami v spisu in med postopkom ugotovljenimi dejstvi (smiselni pritožbeni razlog bistvene kršitve procesnih določb). Slednji pritožbeni razlog pritožnika vidita tudi v tem, da iz skice nujne poti, ki predstavlja le prostoročno označbo vseh variant možnega dostopa do nepremičnine predlagatelja, ni mogoče razbrati, na katerem predelu nepremičnin pritožnikov ta pot sploh poteka, zato bi lahko v skladu z izpodbijanim sklepom nujna pot potekala po vsej nepremičnini parc. št. 489/7 (k.o. ...). Izpodbijani sklep je zato nejasen. Pritožbenih stroškov ne priglašata.

Predlagatelja na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve v smislu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pravno relevantno dejansko stanje je bilo tudi pravilno in dovolj popolno ugotovljeno, nanj pa pravilno uporabljeno materialno pravo.

Neutemeljena je pritožbena graja bistvene kršitve procesnih določb, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo z nejasnostjo izreka izpodbijanega sklepa, iz katerega po prepričanju pritožnikov ni mogoče razbrati, po katerem predelu nepremičnin pritožnikov nujna pot sploh poteka. Sodišče prve stopnje je glede poteka nujne poti po nepremičninah prvih dveh nasprotnih udeležencev v I. odstavku izreka izpodbijanega sklepa določno navedlo, da se za potrebe nepremičnine predlagateljev parc. št. 496/2, vpisane pri vl. št. ... k.o. ustanovi nujna pot s pravico hoje in vožnje z motornimi vozili po tej obstoječi poti, ki v dolžini 71 m in širini 2,5 m poteka od javne poti (asfaltne ceste) po nepremičninah parc. št. 489/3 v naravi travnik, vpisane pri vl. št. ... iste k.o., ki je v solasti prvega in drugega nasprotnega udeleženca, ter po nepremičnini parc. št. 489/7 v naravi dvorišče, gospodarsko poslopje, pašnik, stanovanjska stavba, vpisane pri vl. št. ... iste k.o., ki je v lasti prvega nasprotnega udeleženca. Iz izreka sklepa nadalje izhaja, da je potek te poti na skici o poteku nujne poti, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, označen pod varianto I. Po tej varianti torej ustanovljena nujna pot po izrecni navedbi med postopkom postavljenega izvedenca cestno prometne stroke poteka po edini sedaj obstoječi poti širine 2,6 m, ki je vzdrževana in utrjena, uporabljata pa jo tudi prvi in drugi nasprotni udeleženec (obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje na strani 5). Po opisanem, ko je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa navedlo tako dolžino kot širino ustanovljene nujne poti, identificiralo parcele, po katerih le-ta poteka, ter se glede njenega natančnejšega poteka sklicevalo na sicer po tej trasi že obstoječo pot, ki je hkrati (ob odsotnosti drugačnih zatrjevanj prvih dveh nasprotnih udeležencev) edina že obstoječa pot od javne ceste preko navedenih nepremičnin do nepremičnine predlagateljev, je s tem sodišče prve stopnje po prepričanju sodišča druge stopnje potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno in enoznačno opredelilo. Prvostopnemu sklepu priložena skica o poteku nujne poti sicer ni najbolj natančna, vendar je iz nje kljub temu mogoče razbrati, preko katerih nepremičnin in po katerem delu le-teh poteka ustanovljena nujna pot do nepremičnine predlagateljev parc. št. 496/2 k.o. ... Skupaj z v I. odstavku izreka izpodbijanega sklepa opisanim potekom nujne poti po že obstoječi poti, s katerim se skica sklada in dopolnjuje, je po prepričanju sodišča druge stopnje potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno opredeljen. Sicer pa obstoj kakor tudi dejanski potek te potne povezave med nepremičnino predlagateljev preko nepremičnin prvih dveh nasprotnih udeležencev do asfaltirane javne ceste med udeleženci postopka na prvi stopnji niti ni bil sporen. Prva dva nasprotna udeleženca sta celo izrecno priznavala, da sta predlagateljema v času gradnje hiše do preklica dovoljevala uporabo dovoza, ki poteka po njunih nepremičninah (torej uporabo sporne poti), med postopkom na prvi stopnji pa sta predlagateljema oporekala uporabo te poti in se protivila ustanovitvi nujne poti po njej zgolj iz razloga, ker naj ne bi šlo za edini možni dostop z asfaltirane ceste do nepremičnine predlagateljev. Tak ugovor nasprotnih udeležencev pa je med postopkom postavljen izvedenec cestnoprometne stroke prepričljivo ovrgel, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Slediti tudi ni mogoče smiselni pritožbeni graji zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledične zmotne uporabe materialnega prava, v okviru katere prva dva nasprotna udeleženca sodišču prve stopnje očitata, da je nujno pot ustanovilo skozi njuno ograjeno dvorišče. Ob tem sicer pritožnika pravilno poudarjata, da v skladu s prvim odstavkom 89. člena SPZ sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala, kakor tudi ustaljeno stališče sodne prakse, da se nujna pot preko ograjenih dvorišč praviloma ne more ustanoviti. Vendar pa je na opisan v pritožbi ponovno izpostavljen ugovor prvih dveh nasprotnih udeležencev v obrazložitvi svoje odločitve že dovolj prepričljivo odgovorilo sodišče prve stopnje (stran 6 izpodbijanega sklepa). Le-to je namreč na podlagi ugotovitev izvedenca cestnoprometne stroke ob ogledu kakor tudi po vpogledu v ob ogledu posnete fotografije pravilno ugotovilo, da je parc. št. 489/7 k.o. ... v naravi (poleg gospodarskega poslopja in stanovanjske stavbe) delno dvorišče delno pašnik. Ta parcela nasprotnih udeležencev je ograjena skupaj s parcelo št. 489/3 iste k.o. (v naravi sadovnjak), preko katere prav tako poteka ustanovljena nujna pot. Iz pregleda fotografij je prvostopno sodišče pravilno razbralo, da se pot, ki poteka od javne ceste, razcepi na levi in desni odcep, pri čemer desni odcep vodi do dvorišča prvih dveh nasprotnih udeležencev, medtem ko levi odcep, ki vodi do nepremičnine predlagateljev, poteka ob gospodarskem poslopju prvih dveh nasprotnih udeležencev (oziroma za njim) do nepremičnine predlagateljev. Po tej trasi ustanovljena nujna pot tako po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje ne poteka preko ograjenega dvorišča pritožnikov, temveč se mu z odcepom na levo proti nepremičnini predlagateljev izogne. Poteka sicer po nepremičninah prvih dveh nasprotnih udeležencev, ki so skupaj ograjene, vendar pa ne skozi ograjeno dvorišče. Ob tem je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tudi načelna prepoved ustanovitve nujne poti skozi ograjena dvorišča ni absolutna, saj je potrebno v vsakem primeru posebej ob upoštevanju načela sorazmernosti tehtati interese lastnika zemljišča, ki nujno pot potrebuje, in lastnika potencialnega služečega zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala. V konkretnem primeru, ko nujna pot poteka zgolj po ograjenih nepremičninah, ki niso dvorišče, je rezultat tega tehtanja interesov ob upoštevanju siceršnje neprimernosti drugih dveh možnih povezav med javno cesto in nepremičnino predlagateljev (kot bo obrazloženo v nadaljevanju) v prid predlagateljem, kar je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje.

Ker prvi nasprotni udeleženec šele v pritožbi prvič izpostavlja, da naj bi mu ustanovljena nujna pot onemogočala rabo nepremičnine parc. št. 489/7 k.o. ... v smislu gradnje pomožnega gospodarskega objekta na njej (kot izhaja iz pritožbi priložene lokacijske informacije z dne ...), gre pri teh zatrjevanjih po prepričanju sodišča druge stopnje za nedopustno pritožbeno novoto, kot jo opredeljuje 337. člen ZPP v povezavi s 37. členom ZNP, zato je sodišče druge stopnje ni upoštevalo. Postopek za dovolitev nujne poti je sicer nepravdni postopek, ki pa se po svoji naravi približuje pravdnemu postopku in zato ni razloga, da za navedeni postopek ne bi veljalo pravilo načelne nedovoljenosti pritožbenih novot. Pritožnik v svoji pritožbi namreč ni z ničemer izkazal, da teh šele v pritožbi zatrjevanih dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti tekom nepravdnega postopka na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje na nepremičninah prvih dveh nasprotnih udeležencev tudi ni zasledilo nobenih pravnih ovir, ki bi na njih onemogočale ustanovitev nujne poti, pravilnosti tega prvostopnega zaključka pa pritožnika s sklicevanjem na v zemljiški knjigi zaznamovane omejitve pravnega prometa na nepremičnini parc. št. 489/3 k.o. ... (zaradi zaznambe črne gradnje) ne moreta spremeniti.

Glede pritožbenih zatrjevanj, da naj bi imela predlagatelja do svoje nepremičnine še drugi dostop, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je utemeljenost teh zatrjevanj prvih dveh nasprotnih udeležencev med postopkom na prvi stopnji preizkusilo že sodišče prve stopnje tudi na podlagi mnenja izvedenca cestnoprometne stroke, in pravilno zaključilo, da niti po parc. št. 491 in 465 (pravilno 466) k.o. ... (po izvedencu označena II. varianta) niti po parc. št. 466, 493 in 492 iste k.o. (III. varianta) pot od javne ceste do nepremičnine predlagateljev v naravi ne obstaja (edina sedaj obstoječa potna povezava je namreč že opisana pot čez nepremičnine prvih dveh nasprotnih udeležencev), poleg tega nobena od možnih alternativnih povezav s prometnega in ekonomskega vidika tudi ne bi bila smotrna. Določitev in posledična izgradnja nujne poti po obeh drugih dveh variantah bi bila namreč skrajno neracionalna oziroma absolutno nesprejemljiva (obrazložitev na strani 5). V pritožbi ponovno izpostavljenemu, da naj bi predlagatelja do svoje nepremičnine že več let uporabljala pot, ki jo je izvedenec opisal pod III. varianto, tako ni mogoče pritrditi. Izvedenec je namreč ugotovil, da pot po navedenih parcelah ni nikoli obstajala, saj na teh nepremičninah, ki jih lastniki obdelujejo kot kmetijska zemljišča in leže v velikem vzponu, ni mogoče zaznati vidnih sledov hoje in vožnje, pot po tej trasi pa bi bila v zimskih pogojih praktično neuporabna za vožnjo. Nasprotnega pritožnika v postopku na prvi stopnji nista uspela dokazati.

Sodišče druge stopnje le še dodaja, da bosta morala predlagatelja ustanovljeno nujno pot uporabljati tako, da bosta čim manj obremenjevala služeče nepremičnine in se vzdržala povzročanja škode na njih, saj ima lastnik ali domnevni lastnik v obsegu, v katerem njegova lastninska pravica z ustanovljeno nujno potjo ni omejena, pravico do zaščite pred vznemirjanjem svoje lastninske pravice na podlagi 99. člena SPZ.

Vse navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa v celoti. Obravnavana pritožba, s katero sta se pritožnika zoperstavljala ustanovitvi nujne poti, se je namreč po naravi stvari raztezala na celotni prvostopni sklep, ne le na tisti del, s katerim je bila nujna pot ustanovljena po nepremičninah prvih dveh nasprotnih udeležencev.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih nasprotna udeleženca nista priglasila (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 163. člena istega zakona).