Jedro

Odločba, s katero se odloči o varstvenem dodatku, se vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme, ki se na odločbi označi. Ker je bila pritožba zoper tako vročeno odločbo vložena prepozno, jo je toženec zakonito zavrgel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožnik izpodbija dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 13. 3. 2014 in sklep št. ... z dne 12. 11. 2012 ter zahtevek, da mu je dolžna toženka izplačati varstveni dodatek za nazaj skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in odškodnino v višini 30.000,00 EUR ter zavrglo tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo) v delu, s katerim tožnik izpodbija odločbo št. ... z dne 23. 8. 2012. 2. Zoper odločitev prvostopenjskega sodišča se pritožuje tožnik. Meni, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ker se pridobljene pravice ukinjajo, čeprav veljajo novi zakoni za naprej. O zadevi je odločala A.A., ki ga je prizadela dne 22. 3. 2012, ko je nenapovedano prišla k njemu, preveč spraševala in vohunila. O varstvenem dodatku ni bilo govora. O odločitvi, da mu varstveni dodatek ne pripada ni vedel ničesar, takoj ko je za to izvedel, se je pritožil. Meni, da je potrebno takšne odločitve vročati s povratnico. Za preživljanje in za odvetnika nima denarja in tudi ne more plačevati taks. Zaradi zavrnitve zahteve bo trpel celo življenje, saj je zaradi invalidnosti in bolezni odvisen od drugih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa in sodbe sodišča prve stopnje v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 13. 3. 2014, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper sklep Centra za socialno delo B. - C. - D. št. ... z dne 12. 11. 2012. S sklepom je Center za socialno delo B. - C. - D. zavrgel pritožbo tožnika kot nepravočasno. V postopku pred sodiščem prve stopnje se je ugotavljala tudi odškodninska odgovornost tožene stranke, saj je tožnik zahteval izplačilo odškodnine v višini 30.000,00 EUR.

6. Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče izhaja: - tožena stranka je z odločbo, izdano po uradni odločbi št. ... z dne 23. 8. 2012 razveljavila odločbo ZPIZ št. ... z dnem 1. 1. 2012. Odločila je, da tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči, do varstvenega dodatka in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ker ima tožnik oziroma družina premoženje, ki se upošteva po ZUPJS v vrednosti 21.357,75 EUR, kar presega 13.780,00 EUR; - odločba je bila odpremljena 24. 8. 2012, dan odpreme je bil označen na odločbi, v pravnem pouku je bilo navedeno, da je dopustna pritožba v roku 15 dni po vročitvi, šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme, ki je označen na odločbi; - tožnik je dne 26. 10. 2012 pri toženki podal pritožbo na zapisnik na prej navedeno odločbo; - s sklepom št. ... z dne 12. 11. 2012 je toženka pritožbo kot prepozno vloženo zavrgla; - z odločbo št. ... z dne 13. 3. 2014 je toženka pritožbo tožnika zavrnila.

7. Navedena dokončna odločba je bila predmet socialnega spora pred prvostopenjskim sodiščem.

8. V predmetni zadevi se tako presoja, ali je tožena stranka pravilno zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep, s katerim je bila pritožba kot prepozno vložena zavržena.

9. Materialno pravna podlaga v predmetni zadevi je podana v določilih Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, ZUPJS).

10. Centri za socialno delo glede pravic, ki jih vtožuje tožnik in so urejene v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami, ZSVarPre), odločajo po ZUPJS. Po prvem odstavku 37. a člena ZUPJS se odločba, s katero se odloči o pravici po tem zakonu, vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na odločbi označi. Pravna podlaga za vročitev odločbe toženca z dne 23. 8. 2012 je tako podana v 37. a členu ZUPJS. Kakor ugotavlja prvostopenjsko sodišče je bila navedena odločba odpremljena 24. 8. 2012, imela je pravilen pravni pouk, da je dopustna pritožba v roku 15 dni po vročitvi odločbe, šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneve odpreme, ki je označen na odločbi. Vročitev je bila tako opravljena 24. 9. 2012, rok za pritožbo je potekel dne 29. 9. 2012. S potekom navedenega datuma je postala odločba z dne 23. 8. 2012 dokončna in pravnomočna.

11. Sodišče ne more slediti navedbam tožnika, da mu odločba z dne 23. 8. 2012 ni bila vročena v skladu z določilom 37 a. člena ZUPJS. Tožnik ne trdi, da nima hišnega predalčnika, trdi zgolj, da o odločbi ni bil obveščen, da odločbe ni prejel. V kolikor odločbe ni prejel se zoper njo dne 26. 10. 2012 ne bi mogel pritožiti. Tožnik, ob neprerekanem dejstvu, da je bila odločba s strani CSD B. - C. - D. dne 24. 8. 2012 odpremeljena, ne poda prepričljivega razloga, zakaj odločba ne bi bila dostavljena v njegov hišni predalčnik.

12. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, kakor je navedeno v prejšnji točki te obrazložitve, je bilo ravnanje tožene stranke, ko je izdalo sklep dne 12. 11. 2012, s katerim je zavrglo pritožbo tožnika, ki jo je ta podal po pritožbenem roku, dne 26. 10. 2012, pravilna in je tako tožena stranka njegovo pritožbo z dokončno odločbo z dne 13. 3. 2014 tudi pravilno zavrnila.

13. Navedeno je v predmetni zadevi, glede tožbenega zahtevka, ki se nanaša na izpodbijane odločbe tožene stranke, edino relevantno. Pritožbeno sodišče se v zvezi s tem strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi. Pri tem še dodaja, da je način vročitve in fikcija vročitve predpisan z ZUPJS in tako ni na mestu pritožbena navedba, da bi morala tožena stranka vročitev opraviti na drugačen način.

14. Prvostopenjsko sodišče je tožniku v 12. točki sicer izrecno pojasnilo, da je bilo ravnanje tožene stranke in izdana odločba z dne 23. 8. 2012 tudi pravilno. Vendar navedeno ni bilo predmet sodne presoje, saj je postala odločba št. ... z dne 23. 8. 2012 pravnomočna in se tako lahko odpravi le z izrednimi pravnimi sredstvi ter je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.

15. Tožnik je vtoževal tudi odškodnino v višini 30.000,00 EUR, saj naj bi tožena stranka s svojim ravnanjem povzročila pri njemu poslabšanje zdravstvenega stanja. Pravna podlaga za odločanje o odškodninski odgovornosti tožene stranke je podana v določbah Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami; OZ). Pravna oseba po prvem odstavku 148. člena OZ odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij. Za ugotovitev odškodninske odgovornosti morajo biti podani kumulativno vsi elementi odškodninske odgovornosti, to je protipravno ravnanje tožene stranke, nastanek škode, vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo ter krivda. Prvostopenjsko sodišče pravilno zaključuje, da v danem primeru ni protipravnega ravnanja tožene stranke, saj je ta pri izdaji odločb, ki jih je prvostopenjsko sodišče tudi presojalo, ravnala v skladu z zakonom. Ker ni izkazan že element protipravnosti tožene stranke, prvostopenjsko sodišče pravilno ni ugotavljalo ostalih elementov odškodninske odgovornosti, saj morajo biti ti podani kumulativno.

16. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na to, da tožnik nima denarja za odvetnika in za preživljanje ter da bo zaradi zavrnitve zahteve trpel celo življenje ter je invalid in bolan ter odvisen od drugih, na samo rešitev zadeve nimajo vpliva. V kolikor tožnik nima denarja, bi lahko zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks glede denarnega zahtevka, prav tako tudi za brezplačno pravno pomoč, kakor je bil s strani sodišča prve stopnje tudi poučen v sklepu o popravi tožbe z dne 14. 4. 2014. 17. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sodbo in sklep zavrnilo in izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča potrdilo.