Jedro

Ne glede na dohodkovni kriterij stranka ni upravičena do taksne oprostitve, če ima oseba ali družina premoženje, ki presega z zakonom določen premoženjski cenzus.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje po tarifni številki 1111 Zakona o sodnih taksah v znesku 873 EUR v 15 (petnajstih) zaporednih mesečnih obrokih po 58,20 EUR mesečno, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo v roku 30 od prejema tega sklepa, preostalih 14 (štirinajst) obrokov pa vsakega naslednjega 20. dne v mesecu. Tožeča stranka je dolžna sodno takso plačati na račun Okrožnega sodišča v Kranju, št. SI56 ..., sklic SI00 ...

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (I., II. in IV. točki izreka) potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep z dne 27. 1. 2025 v celoti razveljavilo (I. točka izreka), ugovor tožene stranke z dne 10. 1. 2025 zoper plačilni nalog z dne 27. 12. 2024 zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da je tožnica dolžna na račun Okrožnega sodišča v Kranju plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 873 EUR v 15 (petnajstih) zaporednih mesečnih obrokih po 58,20 EUR mesečno, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 20. 7. 2025, preostalih 14 (štirinajst) obrokov pa vsakega naslednjega 20. dne v mesecu, tako da zadnji obrok zapade v plačilo 20. 9. 2026 (III. točka izreka). Če tožnica s plačilom posameznega obroka zamudi, z dnem zamude zapadejo v plačilo še vsi neplačani obroki (IV. točka izreka).

2.Zoper sklep tožnica vloži pravočasno pritožbo. V pritožbi kot bistveno navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit in protiustaven. Meni, da je na podlagi predložene odločbe Bpp 000/2024 oproščena plačila sodnih taks v vseh sodnih postopkih. V 12. točki obrazložitve gre za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, da naj tožnica ne bi imela drugih družinskih članov. Iz zgoraj omenjene odločbe Bpp izhaja, da ima izvenzakonskega partnerja kot vzdrževanega družinskega člana. Novi podatki, na katere se sklicuje sodnica, ne vzdržijo resne presoje in ne izkazujejo dejanskega stanja. Izvenzakonske skupnosti ni potrebno registrirati. Prav tako sodišče v 16. točki obrazložitve navaja, da ima premoženje, ki presega premoženjski cenzus, zato do oprostitve plačila sodnih taks ni upravičena. Dejstvo, da s premoženjem ne more razpolagati, je razvidno iz odločbe Bpp, ki jo je sodišče prejelo hkrati z ugovorom zoper plačilni nalog, te navedbe pa bi se lahko preverile tudi pri policiji, v zaporih in bolnici. Gre za osebne podatke, ki jih lahko pridobijo le uradne osebe. Dodaja, da ji tudi sicer Ustava RS v 23. členu jamči neposredno in brezpogojno pravico dostopa do sodnega varstva brez kakršnihkoli pogojevanj s plačilom sodne takse, kot to protiustavno uveljavlja sodišče.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Po tretjem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je stranka, kateri je v določenem postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč, že po samem zakonu oproščena plačila sodnih taks v istem postopku. Namen predmetne določbe je v tem, da je stranka, kateri je v določenem postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč, po zakonu oproščena plačila sodnih taks v tem istem postopku in ji ni treba posebej zaprositi za taksno oprostitev. Takšna zakonska taksna oprostitev pa je omejena izključno na postopek, za katerega je stranki dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč in se ne razteza tudi na vse ostale postopke. Avtomatična oprostitev v tem postopku zgolj na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 000/2024 z dne 10. 4. 2024 torej ne pride v poštev, kot to zmotno meni pritožnica. To tudi ne izhaja iz določbe šestega odstavka 11. člena ZST-1, ki določa, da sodišče v celoti oprosti plačila sodnih taks tudi stranko, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. O oprostitvi v tem primeru sodišče odloči na predlog po ponovni presoji materialnih pogojev, kar je z izpodbijanim sklepom storilo tudi sodišče prve stopnje. Pri svoji odločitvi se je pravilno oprlo na tretji odstavek 13. člena ZST-1, ki določa, da lahko sodišče naknadno svoj sklep o oprostitvi razveljavi, če naknadno ugotovi, da jih stranka zmore plačati.

5.Pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks so določeni v 11. členu ZST-1. Tako sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks oziroma ji odloži plačilo ali dovoli obročno plačilo sodnih taks, če bi bila s tem plačilom oziroma s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: družinski člani; prvi in drugi odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Po prvem odstavku 12. a člena ZST-1 se materialni položaj stranke in njene družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njene družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1), to je Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje oziroma pogoj socialne ogroženosti je ob uporabi drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre. Poleg dohodkov se pri presoji upravičenosti do taksne oprostitve upošteva tudi premoženjsko stanje, saj ne glede na dohodkovni kriterij stranka ni upravičena do taksne oprostitve, če ima oseba ali družina premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP). V premoženje se štejejo tudi nepremičnine prosilca (17. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev; v nadaljevanju ZUPJS). Ne upošteva pa se stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri stranka živi, do vrednosti primernega stanovanja, to je do 120.000, EUR in osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo, in osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb (1. in 2. točka prvega odstavka 18. člena ZUPJS).

6.Na podlagi podatkov, ki jih pridobilo iz zbirk podatkov, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica samska oseba in je v relevantnem obdobju preteklih treh mesecev pred vložitvijo predloga za oprostitev iz naslova upoštevnih dohodkov prejela povprečno mesečno 1.214,41 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Tožnica je sicer že v svojem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je podala v ugovoru zoper izdani plačilni nalog z dne 27. 12. 2024, navajala da je treba upoštevati vzdrževanega družinskega člana, vendar tudi upoštevanje tega dejstva ne bi omogočalo oprostitve plačila sodnih taks, saj je glede na zgoraj predstavljena materialnopravna izhodišča treba, ne glede na to, da taksni zavezanec morebiti ne izpolnjuje dohodkovnega cenzusa, upoštevati tudi njegovo premoženjsko stanje. Ne glede na dohodkovni kriterij stranka namreč ni upravičena do taksne oprostitve, če ima oseba ali družina premoženje, ki presega z zakonom določen premoženjski cenzus. Glede premoženja tožnice pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica (so)lastnica nepremičnin, v katerih ne živi, katerih vrednost presega višino mejnega zneska premoženja, določenega za pridobitev brezplačne pravne pomoči in s tem za upravičenost do taksnih olajšav (znesek 23.716,32 EUR).

7.Stranka, ki vloži predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, je dolžna s konkretnimi trditvami izkazati svoje navedbe o nezmožnosti plačila sodne takse (7. člen in 212. člen ZPP). Navedeno zahtevo mora vlagatelj izpolniti že v samem predlogu za taksno oprostitev, šele v pritožbi podane trditve in dokazi so upoštevni le, če vlagatelj izkaže, da se nanje brez svoje krivde ni mogel sklicevati že pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Na tožnici je bilo tako trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov, da se določeno premoženje ne bi upoštevalo pri ugotavljanju njenega materialnega položaja. Tožnica bi morala v predlogu za taksno oprostitev v tej zadevi konkretno trditi in izkazati, da s premoženjem ne more razpolagati oziroma ga unovčiti za pridobitev sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne, česar pa ni storila (temveč se je le sklicevala na odločbo Bpp 000/2024). Stranka je v vsakem postopku posebej dolžna zatrjevati dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj predlog za oprostitev.

8.Odločitev sodišča prve stopnje, da tožnica do popolne taksne oprostitve ni upravičena, je glede na obrazloženo materialnopravno pravilna. Institut taksne oprostitve je treba razlagati zelo restriktivno in je namenjen le socialno najbolj ogroženim slojem prebivalstva, ki bi jim plačilo sodne takse ogrozilo njihovo osnovno preživljanje, kar pa glede na ugotovljeno premoženjsko stanje ni situacija pri tožnici. Obveznost plačila sodnih taks je predpisana predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje ekonomičnosti postopka ter procesne discipline. Določitev plačila sodne takse dostopa stranke do sodišča ne otežuje nesorazmerno. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice plačila sodne takse ne pojmuje kot takšne omejitve izvrševanja pravice do dostopa do sodišča oziroma do učinkovitega pravnega sredstva iz 6. in 13. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki bi bila sama po sebi nedopustna. Ustavna pravica do sodnega varstva je stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse ustrezno zagotovljena preko določb ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu sodnih taks.

9.Je pa sodišče prve stopnje glede na višino odmerjene sodne takse ocenilo, da bi takojšnje enkratno plačilo za tožnico predstavljalo preveliko finančno breme, zato ji je dovolilo njeno obročno plačilo v petnajstih obrokih po 58,20 EUR. Ker pa je v izpodbijanem sklepu naloženi rok za plačilo sodne takse v času odločanja pritožbenega sodišča že (delno) potekel, stranki pa je treba zagotoviti možnost, da pravilno in pravočasno izpolni naloženo taksno obveznost, je pritožbeno sodišče odločitev spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) .

10.Ker je pritožba tožnice neutemeljena, pritožbeno sodišče pa ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je v preostalem delu zavrnilo in v nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

-------------------------------

1Skladno s 366. a členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP.

2Glej Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D), prva obravnava, EPA 2148-VIII, stran 10, in VSL Sklep III Cp 640/2024 z dne 23. 4. 2024.

3Po prvem odstavku 8. člena ZSVarPre se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji - to je Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

4V času odločanja sodišča prve stopnje višina dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka znaša 988,18 EUR (2 x 494,09 EUR).

5Tudi iz razloga, ker se v vmesnem času premoženjsko stanje lahko spremeni.

6Primerjaj odločbe Ustavnega sodišča U-I-46/15, U-I-112/98, U-I-213/03, sodba ESČP v zadevi Kreuz proti Poljski.

Zveza: