- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 496/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.496.2015 Civilni oddelek
Povzetek
- Ustni dogovor in pooblastila za sklepanje dogovorovAli je bil ustni dogovor sklenjen veljavno, če ga je sklenil Š. Z., ki ni bil zastopnik pravne osebe in ni imel pooblastila za sklepanje takšnega dogovora?
- Bistvena kršitev postopkaAli je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka, ko je ugotovilo, da so bila izpolnitvena ravnanja v celoti realizirana, hkrati pa navedlo, da je toženec izpolnitev opravil z napakami?
- Dokazno bremeKdo nosi dokazno breme za veljavnost sklenjenega dogovora med tožečo in toženo stranko?
- Vrednost del in izpolnitev obveznostiKako sodišče prve stopnje ugotavlja vrednost del, ki jih je opravil toženec, in ali je toženec izpolnil svoje obveznosti iz dogovora?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je bil sklenjen ustni dogovor pri čemer ne pojasni, kako je tak dogovor za pravno osebo sklenil Š. Z., ki ni njen zastopnik, niti pooblaščenec in ni imel pooblastila za sklepanje takšnega dogovora. Sodišče brez pravne podlage in brez pojasnila enači lastništvo pravne osebe s fizično osebo.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
Obrazložitev
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 52249/2011 z dne 18.4.2011 v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožniku je v posledici tega naložilo povrnitev 1.664,87 EUR pravdnih stroškov tožencu z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pravdni tožnik navaja, da sodišče šteje, da je bil sklenjen ustrezni dogovor, čeprav se je v imenu tožeče stranke dogovoril Š. Ž., ki ni bil njen zastopnik niti pooblaščenec. Tožeča stranka s svojim ravnanjem dogovor odobrila najkasneje takrat, ko je pri toženi stranki na D. zgradila nadstrešek oziroma, ko je tožena stranka pozvala, da zanjo opravi vodoinštalaterska dela. Izpodbijana sodba je nerazumljiva in je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točk člena 339. ZPP, saj sodišče prihaja samo s seboj v nasprotje, ko po eni strani ugotavlja, da so bila izpolnitvena ravnanja v celoti realizirana, po drugi strani pa navede, da je tožena stranka svojo izpolnitev opravila z napakami in da je te napake tožeča stranka pravočasno grajala in da jih tožena stranka ni odpravila in toženec ni izpolnil pogodbe, da se je sodišče postavilo na stališče, da je bil toženec podizvajalec tožeče stranke ne more izhajati iz predračuna, ki ga je tožeča stranka izdala investitorju. Dolžnost tožene stranke bi bila, da navede vsa dela, ki jih je izvedla na L. in za kakšno ceno in sodišče v tem delu sploh ni ugotavljalo dejanskega stanja. Glede sklenitve podjemne pogodbe sploh nista določili vsebine in cene izpolnitvenega ravnanja tožene stranke, prav tako ni bil določen uspeh oziroma končni rezultat, kar je bistvo podjemne pogodbe. Toženec z deli na objektu priče Š. Ž. ni mogel izpolniti svoje obveznosti, saj vrednost teh znaša 1.018,01 EUR po drugem mnenju izvedenca.
Pritožba je utemeljena.
Tožeča stranka vtožuje od toženca plačilo zidarsko in krovsko kleparska dela ter izdelavo lesenega nadstreška, toženec pa se upira plačilu, da je bil sklenjen dogovor, da je tožeča stranka v zameno za opravljena dela opravila vodoinštalaterska dela za Š. Ž. na J. in še dela na L. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je bil sklenjen ustni dogovor pri čemer ne pojasni, kako je tak dogovor za pravno osebo sklenil Š. Z., ki ni njen zastopnik, niti pooblaščenec in ni imel pooblastila za sklepanje takšnega dogovora. Sodišče brez pravne podlage in brez pojasnila enači lastništvo pravne osebe s fizično osebo. Dokazno breme za veljavno sklenitev, dogovora je na toženi stranki.
Izpodbijana sodba je nerazumljiva in je podana bistvena kršitev določb postopka točka 14 drugega odstavka člena 339 ZPP, ko po eni strani ugotavlja, da so bila izpolnitvena ravnanja v celoti realizirana, po drugi strani pa, da je toženec svojo izpolnitev opravil z napakami in da je tožena stranka to pravočasno grajala, pa toženec teh napak ni odpravil (dela na L.). Ker sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo vrednosti del, ki jih je opravil toženec na L., se ne da preizkusiti ali je toženec izpolnil zatrjevane obveznosti iz dogovora, ki ga zatrjuje, saj vzajemnost izpolnitve sodišča prve stopnje ni ugotavljalo. Že iz teh razlogov je bilo pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje. V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti na podlagi kakšnega pooblastila je Š. Ž. sklepal zatrjevane dogovore v svojem imenu in na račun tožeče stranke za objekt v njegovi lasti na J., se opredeliti do ugovorov, da toženec ni v celoti in pravilno izpolnil svojih obveznosti ter pri odločanju upoštevati tudi izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke, če bo ugotovilo, da je imel Š. Ž. pooblastilo za sklepanje zatrjevanega dogovora.
Izrek o stroških temelji na določbi člena 165 ZPP.