Jedro

Tožnik je sicer res tožbo oddal pred iztekom 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, vendar jo je kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi poslal nepristojnemu organu, na naslov sodišča pa je bila s strani toženca odstopljena 21. 4. 2022, to pa je že po izteku roka za vložitev tožbe. Zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na to, da je tožbo vložil pravočasno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo tožeče stranke zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta oba izpodbijana akta toženca z dne 17. 11. 2021 in z dne 15. 3. 2022 dokončna upravna akta, v katerih je bilo nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in posledično napačno uporabljeno materialno pravo. Zaradi teh razlogov bi se v konkretnem sporu moral uporabljati Zakon o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/06 s spremembami, v nadaljevanju ZUS-1). Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) v 74. členu določa, da se sme upravni akt v socialnem sporu izpodbijati iz razlogov, ki jih določa zakon, ki ureja upravni spor, kar se je zgodilo v konkretnem primeru. Iz navedenega je razvidno, da 74. člen ZDSS-1 napotuje na določbe ZUS-1. Zato bi se pri presoji pravočasnosti vložitve tožbe moral uporabljati slednji in ne Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), kakor je v sklepu navedlo prvostopenjsko sodišče. Dejstvo, da 74. člen ZDSS-1 napotuje na uporabo določb ZUS-1, v konkretnem primeru bistveno vpliva na presojo in pravočasnost vložitve zadeve in tožb. Meni, da bi pravilna uporaba materialnega prava terjala presojo ugotovitev, da se tožba, ki je bila pravočasno vložena pri drugem organu in je na naslovno sodišče prispela prepozno, ne sme zavreči glede na tretji odstavek 29. člena ZUS-1. Dejstvo, da ZDSS-1 napotuje na določbe ZUS-1, je izkazano tudi v komentarju zakona in pri tem izpostavljen sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 737/99 z dne 26. 9. 2001. V konkretnem primeru vložitve tožbe tožnika A. A., ko je pooblaščenec tožnika, tožbo naslovil na pristojno in pravo sodišče, po pomoti pa jo je poslal toženi stranki, je potrebno šteti, da je bila pravočasno vložena, saj je mogoče njeno pravočasno vložitev pri drugem organu, pripisati nevednosti in očitni pomoti vložnika. Da gre v konkretnem primeru pri pošiljanju tožbe za očitno pomoto izkazuje dejstvo, da tožba vsebuje vse potrebne sestavine, na njej pa je naveden pravilen naslov sodišča, le na pisemski ovojnici je bil zapisan napačen naslovnik. Izpostaviti je tudi potrebno, da do očitne pomote vložnika sploh ne bi prišlo oziroma ne bi moglo priti, če bi bila pri odpremljanju tožbe uporabljena pisemska ovojnica z okencem. Tožbo je za v pisemsko ovojnico namreč pripravila in odpremila pri pooblaščeni odvetniški družbi, sedaj zaposlena odvetniška pripravnica, ki se je pri odvetniški družbi usposabljala od 6. 12. 2021 dalje. Ob upoštevanju dejstev, da je bila vsebina pisemske ovojnice sestavljena tako, da je bila tožba popolna za obravnavanje in je na prvi strani tožbe bil pravilno naveden naslovnik, je potrebno šteti, da gre pri odpošiljanju zgolj za očitno pravopisno pomoto, ki se je zgodila neizkušeni odvetniški pripravnici. Odvetniška pripravnica je delo dne 14. 4. 2022 opravljala v poslovnih prostorih odvetniške družbe čisto sama, saj sta bila oba zaposlena odvetnika službeno odsotna. Kot dokazilo se prilagajo letalske karte. Izpostaviti je tudi treba, da je tožena stranka dne 23. 5. 2022, to je en mesec po prejemu tožbe oblikovala odgovor na zadevno tožbo in se ni sklicevala na to, da bi naslovno sodišče po prejemu tožbe slednjo moralo zavreči zaradi napačnega naslovnika na kuverti in posledično prepozne vložitve tožbe na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Tudi ustaljena sodna praksa je oblikovala enotno stališče, da se očitna pomota lahko pripeti vsakomur, tudi zakonitemu zastopniku pravne osebe, oziroma celo pravno kvalificiranemu tožniku. Za tak primer gre iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, sklep I Up 343/2014. V konkretnem pritožbenem primeru pa gre še za očitnejši primer pomote, saj pisma ni odpremila odvetnica, ampak odvetniška pripravnica. Zaradi navedenega je potrebno konkretno situacijo zaradi spleta vseh okoliščin pripisati očitno zmoti vložnika. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V zadevi je sporno, ali je bila tožba na sodišču vložena pravočasno, torej v zakonsko določenem 30-dnevnem roku.

6. Materialnopravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v ZDSS-1, ki v 19. členu določa, da se za postopek v socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni z ZDSS-1 drugače določeno. Sodno varstvo se po prvem odstavku 72. člena ZDSS-1 lahko uveljavi v roku 30 dni od vročitve dokončnega upravnega akta. Ker ZDSS-1 ne ureja vprašanja, kdaj se šteje, da je vloga vezana na rok vložena pravočasno, je to vprašanje potrebno presojati po določbah 112. člena ZPP.

7. V 112. členu je določeno, da če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek).

8. Glede na citirane določbe 72. člena ZDSS-1 iz 112. člena ZPP se za pravočasno vloženo tožbo šteje, če do izteka 30-dnevnega roka prispe na naslov sodišča oziroma je najpozneje do tega dne oddana priporočeno po pošti.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije izhaja, da je bila tožniku oziroma njegovi zakoniti zastopnici dokončna odločba toženca z dne 15. 3. 2022, ki jo izpodbija v tem postopku, vročena 19. 3. 2022. Odločba ima pravilen pravni pouk, in sicer, da je zoper odločbo dovoljeno vložiti tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Komenskega ulica 7, v roku 30-ih dni od vročitve odločbe. Zadnji dan 30-dnevnega roka za vložitev tožbe se je iztekel v ponedeljek 19. 4. 2022. Tožnik je navedeno tožbo poslal tožencu in jo dal priporočeno na pošto dne 14. 4. 2022, toženec pa jo je sodišču priporočeno po pošti poslal 21. 4. 2022, to pa je že po izteku roka za vložitev tožbe.

10. Tožnik je sicer res tožbo oddal pred iztekom 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, vendar jo je kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi poslal nepristojnemu organu, na naslov sodišča pa je bila s strani toženca odstopljena 21. 4. 2022, to pa je že po izteku roka za vložitev tožbe. Zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na to, da je tožbo vložil pravočasno.

11. Materialno napačno je naziranje pritožbe, da se v zvezi s presojo pravočasnosti vložene tožbe uporabljajo določbe ZUS-1 in da na to napotuje določba 74. člena ZDSS-1. Posledično je materialno zmotno stališče pritožbe, da je bila tožba vložena pravočasno tudi, če je bila vložena pri nepristojnem organu. Tako določba 19. člena ZDSS-1, kot tudi določba 112. člena glede pravočasnosti vlog, vezanih na rok, sta povsem jasni. Določba 19. člena ZDSS-1 ureja načelo primarne uporabe določb ZDSS-1, če ZDSS-1 določenega vprašanja ne ureja, pa je potrebno uporabiti določbe ZPP, v konkretnem primeru 112. člen. Po tej določbi se vloga vezana na rok šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Pristojno sodišče je v tem primeru Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ne pa drug organ ali tožena stranka. Tudi 9. odstavek 112. člena ZPP se nanaša na to, da če je bila tožba, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena. V konkretnem primeru tožnik tožbe ni poslal nepristojnemu sodišču, temveč je kljub jasnemu pravnemu pouku v izpodbijani dokončni odločbi tožene stranke, poslal tožbo toženi stranki in ne nepristojnemu sodišču, da bi se lahko štela za pravočasno vloženo, čeprav je na pristojno sodišče prispela po izteku roka.

12. Smiselno enako je določeno v 10. odstavku 112. člena ZPP tudi za vlogo, ki ni tožba, da bi se v primeru, da tožnik nima pooblaščenca, ob ugotovljenih okoliščinah, na katere se sklicuje pritožba, torej v primeru nevednosti ali očitne pomote, lahko štela za pravočasno. Vendar v konkretnem primeru ne gre za nobeno od navedenih stanj, zaradi česar se pritožba neutemeljeno sklicuje na nevednost in očitno pomoto.

13. Po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pritožbo vloženo po preteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka, skladno s 1. odstavkom 274. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 72. člena ZDSS-1, pravilno kot prepozno zavrglo. Glede na vse navedeno za pritožbeno rešitev zadeve ni relevantno, če je tožba vsebovala vse sestavine in bila naslovljena na pristojno sodišče in da je tožbo odpravila odvetniška pripravnica in da je pri pošiljanju prišlo do očitne pomote.

14. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika v skladu z 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče je hkrati na podlagi 1. odstavka 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP sklenilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbe, saj z njo ni uspel.