Jedro

Glede ne to, da je prvi izvedenec dopustil možnost, da je del tožnikovih zdravstvenih težav posledica poškodb iz prometne nesreče, drugi izvedenec pa je tako možnost izključil, je neutemeljen očitek, da je dokazna ocena neobrazložena.

Po ugotovitvi, da ni podana vzročna zveza med zatrjevano novo škodo in škodnim dogodkom, je odločitev o zavrnitvi zahtevka pravilna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 9.000.000 SIT z zahtevanimi zamudnimi obrestmi. Tožnici je naložilo, naj toženkama povrne stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zavzelo je stališče, da tožnica ni dokazala vzročne zveze med svojim sedanjim zdravstvenim stanjem in poškodbami, ki jih je utrpela v prometni nesreči v letu 1991 in da je sodišče prve stopnje imelo ustrezno oporo za tak sklep v izvedenskih mnenjih dr. A. A. in dr. I. T. V zvezi z mnenji, ki jih je tožnica predložila sama, je sodišče navedlo, da bi jih sodišče moglo uporabiti le, če bi toženki s tem soglašali.

3. Tožnica v reviziji uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da sta sodišči kljub mnenju dr. A. A., da so njene težave z govorom, ravnotežjem, sluhom, vidom in okusom posledica prometne nezgode z dne 11. 8. 1991, vso vero poklonili zgolj mnenju dr. I. T.. Sodišči take odločitve nista obrazložili, okoliščina, da je dr. A. A. "le" specialist kirurg, pa ne more biti odločilna. Ob upoštevanju pravil za presojo dokazov, določenih v 8. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), sodišči ne bi mogli zaključiti, da tožnica ni dokazala nastanka nove škode. Sodišči sta torej kršili prvi odstavek 339. člena in 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženkama, ki nanjo nista odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Očitki o zatrjevanih bistvenih kršitvah določb postopka niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je ustrezno povzelo mnenji dr. A. A. in dr. I. T. in ob primerjavi njunih ugotovitev odločilo, da ni podana vzročna zveza med zatrjevanimi tožničinimi zdravstvenimi težavami in škodnim dogodkom z dne 11. 8. 1991. Navedlo je, da bi po mnenju izvedenca dr. A. A. pekoče bolečine v ustih ter motnje okušanja, salivacije in požiranja mogle biti delno posledica nestabilnosti vratne hrbtenice, ki jo je tedaj utrpela tožnica, delno pa posledica degenerativnih sprememb. Nato je povzelo mnenje izvedenca dr. I. T., ki temelji na ugotovitvah preiskav, izvedenih pri tožnici, in ki na podlagi teh ugotovitev izključuje možnost, da bi bile opisane tožničine težave posledica nestabilnosti vratne hrbtenice (in degenerativnih sprememb), marveč jih pripisuje slabši prekrvavitvi možgan, ki ni posledica škodnega dogodka iz leta 1991. Na podlagi tako povzetih izvedenskih ugotovitev je neutemeljen očitek, da je sodišče sledilo mnenju dr. I. T. le zaradi njegove ožje specialnosti in da je dokazna ocena neobrazložena oziroma neustrezno obrazložena. Da bi sodišče napačno povzelo vsebino izvedenskega mnenja, revidentka ne zatrjuje, njeno drugačno povzemanje izpodbijanih sodb v reviziji pa samo po sebi tudi ne more biti podlaga za presojo o obstoju zatrjevanih kršitev.

7. Prav tako ni utemeljen (sicer neobrazložen) očitek zmotne uporabe materialnega prava. Sodišči sta pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka izhajali iz pravilne opredelitve t. i. nove škode. Po ustaljeni sodni praksi gre za škodo, ki ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti, za utemeljenost zahtevka pa morajo biti kumulativno podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti.(1) Po ugotovitvi, da ni podana vzročna zveza med zatrjevano novo škodo in škodnim dogodkom z dne 11. 8. 1991, je odločitev o zavrnitvi zahtevka tudi materialnopravno pravilna.

8. Po ugotovitvi, da niso podani niti razlogi, ki jih uveljavlja revidentka, niti razlogi, ki jih je treba preizkusiti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo. Odločitev o zavrnitvi revizije vsebuje odločitev o zavrnitvi predloga za povrnitev revizijskih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Tako npr. v sodbi II Ips 265/2006 z dne 21. 11. 2008.