Jedro

Upnik je upravičen, da se mu v okviru stroškov plačane takse vrnejo in to v višini, kot so mu ti izdatki dejansko nastali. To pa velja le v primeru, kadar je upniku obračunana in odmerjena pravilna taksa. Glede na določilo 5. odst. 38. člena ZIZ sme sodišče dolžniku naložiti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo, v ta okvir pa spadajo le pravilno odmerjeni stroški taks.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da mora dolžnik upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške odmerjene na 8.550,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila.

Zoper ta sklep se pritožuje upnik in predlaga njegovo razveljavitev oz. spremembo. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje ter nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločalo o obravnavani zadevi. Z nalogom - opominom za plačilo sodne takse je namreč sodišče upniku naložilo plačilo takse za predlog za odlog in sklep o odlogu izvršbe v višini 9.500,00 SIT poleg tega pa za opomin še dodatno 1.900,00 SIT, skupaj torej 11.400,00 SIT. Z obravnavanim sklepom pa je sodišče upniku priznalo stroške le v višini 8.550,00 SIT, od tega 1.900,00 SIT za plačilo sodne takse za predlog za odlog izvršbe in 6.650,00 SIT za plačilo sodne takse za sklep o odlogu izvršbe, skupaj torej 8.550,00 SIT.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Res je sicer, kar navaja upnik, da mu je sodišče prve stopnje z nalogom - opominom za plačilo sodne takse odmerilo in naložilo sodno takso za predlog za odlog in sklep o odlogu izvršbe v znesku 9.500,00 SIT ter na ta znesek še opominsko takso v višini 1.900,00 SIT kar skupaj znese 11.400,00 SIT. Načeloma tudi drži njegova trditev da je upravičen, da se mu v okviru stroškov plačane takse vrnejo in to v višini, kot so mu ti izdatki dejansko nastali (brez opominskih stroškov). To pa velja le v primeru, kadar je upniku obračunana in odmerjena pravilna taksa. V konkretnem primeru pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje očitno potem, ko je upniku poslalo nalog - opomin za plačilo sodne takse na znesek 9.500,00 SIT in dejansko od njega tudi prejelo plačilo, ugotovilo, da takso ni pravilno obračunalo. Ugotovilo je, da bi pravilno odmerjena sodna taksa znašala 8.550,00 SIT. Ker pa sme, glede na določilo 5. odst. 38. člena ZIZ sodišče dolžniku naložiti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo, v ta okvir pa spadajo le pravilno odmerjeni stroški taks, upnik s svojo pritožbo ne more biti uspešen. V takem primeru mu daje pravno varstvo 32. člen Zakona o sodnih taksah, po katerem ima pravico zahtevati vrnitev preveč plačane takse. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.