Jedro

Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-46/15-15 z dne 25. 4. 2018 odločilo, da se prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 razveljavi v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR. Odredilo je, da se do drugačne zakonske ureditve njegova odločitev izvrši tako, da sodišče odmeri sodno takso v višini, predpisani za vrednost spornega predmeta 500.000,00 EUR, kadar odmerja sodno takso pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR, na podlagi prvega odstavka 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1. Navedeno pomeni, da je najvišja vrednost spornega predmeta, od katere se taksa odmerja, 500.000,00 EUR.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper nalog za plačilo sodne takse, opr. št. XI Pg 2146/2018 z dne 12.11.2018. 2. Zoper sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma v novo odmero sodne takse. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Taksna obveznost za redni pravdni postopek nastane ob vložitvi tožbe (1. točka 1. odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1)), njena višina pa se odmeri po količniku 3,0 v razmerju do takse, določene v 16. členu ZST-1 glede na vrednost spornega predmeta (tar. št. 1111 taksne tarife ZST-1). V predmetni zadevi je tožeča stranka tožbo vložila dne 5.11.20181, vrednost spornega predmeta pa znaša 4.725.715,41 EUR.2 ZST-1 v 1. odstavku 21. člena določa omejitev vrednosti spornega predmeta (navzgor), če se taksa odmerja po tabeli iz 16. člena tega zakona. Vendar pa je Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-46/15-15 z dne 25. 4. 2018 odločilo, da se 1. odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 razveljavi v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR (2. točka izreka). Odredilo je še, da se do drugačne zakonske ureditve njegova odločitev izvrši tako, da sodišče odmeri sodno takso v višini, predpisani za vrednost spornega predmeta 500.000,00 EUR, kadar odmerja sodno takso pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR na podlagi 1. odstavka 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 (4. točka izreka). Navedeno pomeni, da je najvišja vrednost spornega predmeta, od katere se taksa odmerja, 500.000,00 EUR. Skladno s 43. členom Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 15/94 s spremembami, ZUstS) navedena odločba Ustavnega sodišča RS učinkuje od naslednjega dne po njeni objavi, to je od 26.5.2018.3 Sodišče prve stopnje je tako s plačilnim nalogom z dne 12.11.2018 zadevno sodno takso pravilno odmerilo po količniku 3,0 od vrednosti spornega predmeta 500.000,00 EUR - t. j. v višini 6.525,00 EUR (količnik 1,0 po tabeli iz 16. člena ZST-1 ob tej vrednosti spornega predmeta namreč znaša 2.175,00 EUR), tožničin ugovor zoper omenjeni plačilni nalog pa je z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrnilo.

5. Tožničine pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo zadevno sodno takso odmeriti (od vrednosti spornega predmeta 4.725.715,41 EUR) v višini 34.575,00 EUR, predstavljajo pritožbo v njeno škodo in zato ne morejo biti upoštevne (359. člen ZPP), za takšno odmero takse pa glede na vse zgoraj pojasnjeno tudi ni pravne podlage.

6. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

7. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena in 1. odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Dohodni zaznamek na list. št. 1 spisa. 2 2. in 3. odstavek 19. člena ZST-1 v zvezi z 2. odstavkom 42. člena ZPP. 3 Omenjena odločba Ustavnega sodišča RS je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 35/18 z dne 25.5.2018.