Jedro

Že v predlogu za taksno oprostitev mora stranka navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov. Ni pa dolžno raziskovati, ali zatrjevano strankino premoženje oziroma sredstva še obstajajo oziroma ali so že porabljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks z dne 29.12.2008, podan ob razširitvi tožbe za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo v višini 741.208,26 EUR. V točki 2. izreka je razveljavilo svoj sklep z dne 16.10.2006 o oprostitvi takse za tožbo za plačilo nepremoženjske škode v višini 187.781,67 EUR in v točki 3. izreka naložilo tožeči stranki plačilo sodne takse za tožbo v višini 1.585,71 EUR v roku 15 dni z opozorilom na posledice, če v postavljenem roku ne bo plačana (prisilna izterjava). Tako je odločilo po ugotovitvi, da se je tožnikov položaj med postopkom spremenil tako, da plačilo takse zmore oziroma pogojev za taksno oprostitev ni več.

Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga spremembo sklepa z oprostitvijo plačila sodnih taks v tem postopku, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve prvemu sodišču v ponovno odločanje. Navaja, da bi moralo sodišče ugotavljati njegovo materialno stanje oz. zmožnost plačila stroškov postopka na dan podaje vloge za taksno oprostitev. Ob vložitvi tožbe in ob razširitvi tožbe nima nikakršnega premoženja oziroma denarnih sredstev za plačilo sodnih taks. Priznava, da so mu bila (oziroma njegovi ženi) v letu 2007 in 2008 sproščena določena sredstva. Vendar so bila vsa porabljena za vračilo dolgov, nastalih med trajanjem kazenskih postopkov zoper njega v letih 2000 do 2008. Prilaga kopijo pogodbe o dolgu do matere, ki je bil delno poravnan s sproščenimi sredstvi. Sodišče je zmotno upoštevalo dejstvo o sproščenih sredstvih, kajti to še ne pomeni, da je v času podaje predloga za taksno oprostitev tudi razpolagal s premoženjem. Odločitev sodišča je vsaj preuranjena, če že ne neutemeljena. Tožnika bi lahko pozvalo, da pojasni razpolaganje s sproščenimi sredstvi, če so se mu zdele navedbe v predlogu za taksno oprostitev sporne.

Pritožba ni utemeljena.

O oprostitvi plačila sodnih taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (1. odstavek 168. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 1. odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Trditveno in dokazno breme o njenem premoženjskem stanju je na stranki (2. in 3. odstavek 12. člena ZST-1). Že v predlogu za taksno oprostitev mora navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov (4. odstavek 12. člena ZST-1). Ni pa dolžno raziskovati, ali zatrjevano strankino premoženje oziroma sredstva še obstajajo oziroma ali so morebiti že porabljena. Prav tako ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.

V obravnavanem primeru sodišče ni imelo razlogov za dvom v resničnost tožnikovih navedb, dokumentiranih s priloženimi listinami, o vrnjenih mu sredstvih v letih 2007 in 2008, kot jih je specificiral v vlogi na red. št. 17 in jih priznava tudi v pritožbi. Vendar šele v pritožbi, ne da bi to opravičil, prvič pojasnjuje, da so bila sproščena oziroma vrnjena mu sredstva v višini 256.503,65 EUR v času podaje predloga za taksno oprostitev tudi že porabljena. To dokazuje s pogodbo z dne 20.6.2007, ki glasi na znesek 140.000,00 EUR. Predlog za taksno oprostitev k razširitvi tožbe je vložil 30.12.2008. Na okoliščine v zvezi s porabo sproščenih denarnih sredstev (pri čemer porabe celotnega vrnjenega zneska niti v pritožbi ne dokazuje) bi torej lahko opozoril že ob vložitvi predloga. Ker tega ni storil, gre za nedovoljene pritožbene novote, ki jih ni mogoče upoštevati (2. odstavek 337. člena ZPP).

V okviru pravočasne trditvene in dokazne podlage, navedene v njegovi vlogi z dne 30.12.2008, pa je prvo sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in utemeljeno zavrnilo novi predlog za taksno oprostitev, predhodno izdani sklep o oprostitvi plačila takse za tožbo pa razveljavilo (3. odstavek 13. člena ZST-1). Njegovo dokazno oceno in prepričljive razloge pritožbeno sodišče v celoti sprejema in jim pritrjuje. Po ugotovitvi, da je bilo tožniku oziroma njegovi ženi po izdaji prvega sklepa o taksni oprostitvi vrnjenih kar 256.503,65 EUR in ob dejstvu, da znaša sodna taksa za tožbo v primerjavi z vrnjenim zneskom sorazmerno majhen znesek (1.585,71 EUR, kar je glede na vrednost spora najvišji možni znesek za plačilo takse po 39. členu ZST-1 v zvezi s tarifno številko 1 taksne tarife ZST, Ur. l. SRS, št. 30/78 s spremembami in dopolnitvami), ne more biti nikakršnega dvoma v pravilnost ocene prvega sodišča, da bo tožnik zmogel plačati tako prvotno oproščeno takso za tožbo kot nadaljnje takse v tem postopku. Pritožbeno sodišče se strinja s prvim, da pogoji za taksno oprostitev iz 1. odstavka 12. člena ZST-1 niso podani, in sicer ne glede na dejstvo, da je tožnik zaradi prestajanja zaporne kazni trenutno brez rednih dohodkov, ženini pa so nizki in da morata preživljati dva mladoletna otroka. Višina vrnjenih zneskov dopušča oceno, da plačilo taks ne bo občutneje zmanjšalo sredstev za njihovo preživljanje. Institut oprostitve plačila sodnih taks je kot izjema od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo sodne takse (1. člen ZST-1) namenjen le socialno šibkejšim strankam, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

Ker je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ob tem pa ni zagrešilo nobene bistvene kršitve pravil postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).