Jedro

Denarna socialna pomoč je transfer iz javnih sredstev, o katerem odloča in dajatev izplačuje CSD, zato za tovrstni prejemek ni dovoljeno zahtevati posebnega potrdila (66. člen ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora podatke o denarnih nakazilih v skladu s 139. členom ZUP pridobiti po uradni dolžnosti od nosilca. Zato v obravnavanem predsodnem postopku niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge za priznanje pravice do subvencionirane najemnine po 67. členu ZUP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da glasi: „Odločba št. ... z dne 9. 5. 2012 in sklep št. ... z dne 5. 12. 2011 se odpravita ter zadeva vrne v ponovno upravno odločanje.

Tožena stranka je dolžna na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ... sklic ... povrniti stroške postopka pred prvostopenjskim sodiščem v znesku 352,44 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“ Tožena stranka je dolžna na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ... sklic ... povrniti 265,10 EUR pritožbenih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

V obravnavanem sporu zaradi subvencioniranja najemnine v neprofitnem stanovanju gre za presojo pravilnosti in zakonitosti posamičnih upravnih aktov iz predsodnega postopka, zaključenega iz formalno-pravnih razlogov. S prvostopenjskim sklepom z dne 5. 12. 2011 je bila namreč kot nepopolna zavržena vloga z dne 23. 11. 2011, ker je bilo ugotovljeno, da v skladu z zahtevo ni bila dopolnjena in popravljena tako, da bi jo bilo mogoče obravnavati po vsebini, z drugostopenjskim upravnim aktom z dne 9. 5. 2012 pa pritožba zoper takšno odločitev zavrnjena. Iz istih formalno-pravnih razlogov je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, saj je presodilo, da sta izpodbijana posamična upravna akta pravilna in zakonita. Zaključuje, da ni bilo postopano v skladu s pozivom na popravo vloge, zaradi česar je bil izpolnjen dejanski stan iz 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZUP) za zavrženje vloge o uveljavljani subvenciji neprofitne najemnine.

Zoper navedeno sodbo se pritožujeta tožnica in stranski intervenient sama ter po pooblaščenem odvetniku zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava s predlogom na njeno spremembo in ugoditev tožbenemu zahtevku. V laični vlogi poudarjata, da družina v socialnem stanovanju živi že od leta 2005, da je bila ob istih dohodkih vsa lete upravičena do subvencije, da je predložila zahtevana dokazila in podala soglasje za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc. Ker sodba ni pravilna, bo šla do konca.

Tudi pooblaščenčeva pritožba poudarja, da so bili v dopolnitvi vloge posredovani podatki o dohodkih vseh štirih oseb, ki živijo v stanovanju. S predložitvijo odločbe CSD o denarni socialni pomoči so predložena dokazila o dohodkih v zadnjih treh mesecih oz. prejemki v zadnjih dvanajstih tudi za sina A.A., saj drugih ni imel. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Ker gre v obravnavani zadevi za spor zaradi presoje zakonitosti v predsodnem postopku zavržene vloge za priznanje pravice do subvencionirane najemnine, je pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve dejansko podana v ZUP-u. Po prvem odstavku 67. člena ZUP-a vloge, ki ni popolna ali razumljiva samo zato ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ, ki vodi postopek zahtevati, da se pomanjkljivosti v določenem roku odpravijo. Po 66. členu ZUP-a mora namreč vloga obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava po vsebini. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo katere se tiče, zahtevek oz. predlog, navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca, osebno ime vlagatelja, prebivališče oz. naslov njegovega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. Sicer glede na drugi odstavek istega člena ZUP-a mora vloga obsegati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis.

Vendar pa upoštevaje tretji odstavek 66. člena ZUP-a ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. V slednjem primeru mora namreč uradna oseba postopati po 139. členu ZUP-a in podatke, o katerih organ ne vodi uradnih evidenc, po uradni dolžnosti zahtevati od pristojnega organa, ki takšne evidence vodi. S podzakonskim aktom navedenih vprašanj ni dopustno urediti v nasprotju s 66. členom ZUP-a. To velja seveda tudi za Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. l. RS, št. 131/03 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju Uredba) Po 14. členu cit. Uredbe je vloga popolna, ko vlagatelj odda izpolnjen obrazec iz priloge št. 1 in vse listine, ki jih mora priložiti sam. Taka splošna formulacija pa ni povsem skladna z omenjenim 139. členom ZUP-a. Z Uredbo je vsaj delno protizakonito predpisana obveznost predložitve tistih dokazil oz. potrdil o neto dohodkih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge oziroma prejemkih v zadnjih 12-ih mesecih pred vložitvijo vloge, ko je podatke o dohodkih oziroma prejemkih glede na 139. člen ZPP potrebno pridobiti po uradni dolžnosti od nosilcev z javnimi pooblastili. To v okoliščinah konkretnega primera velja tudi za v prilogi 4 vloge zahtevano predložitev potrdila o dohodkih oz. prejemkih v zadnjih treh oz. 12 mesecih pred vložitvijo vloge za tožničinega sina A.A., kot pravilno poudarja pritožba.

Iz vloge za subvencijo, razpoložljive v upravnem spisu tožene stranke, sicer izhaja, da ni bilo v celoti postopano po navodilih iz priloge 4, kjer so okenca glede zahtevanih podatkov pod II ostala neizpolnjena oz. neprečrtana, pod št. 2 pa v celoti prečrtana, in ker ni bilo predloženih vseh potrdil o prejemu dohodkov oz. prejemkov v zadnjih treh oz. 12 mesecih pred vložitvijo vloge. Vendar iz zahteve za dopolnitev vloge Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine B. z dne 23. 11. 2012 izhaja zahteva po predložitvi dokazil o prejetih neto dohodkih za tožničino hčerko C.C. in med drugim tudi potrdila oziroma dokazila o prejetih neto dohodkih za uporabnika A.A. za isto časovno obdobje ter odločbo CSD o denarni socialni pomoči glede na to, da iz potrdil Zavoda RS za zaposlovanje izhaja, da je prijavljen v evidenci brezposelnih oseb od 2. 11. 2011 dalje.

Uporabnica C.C. je v dopolnitvi vloge z dne 28. 11. 2011 izjavila, da je bila zaposlena od 13. 10. 2010 do 30. 9. 2011, nato pa ne več. V obdobju od 14. 11. 2011 do 13. 11. 2012 je prejela 913,37 EUR, o čemer je kot dokazilo predložen bančni izpisek. Predložena je tudi odločba št. ... z dne 21. 6. 2011 Centra za socialno delo D., iz katere izhaja, da so do denarne socialne pomoči v višini 174,32 EUR mesečno za čas od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011 upravičeni E.E., A.A. in F.F.. Ker gre za transfer iz javnih sredstev, o katerem odloča in dajatev izplačuje CSD pa za tovrstni prejemek glede na že omenjeni 66. člen ZUP-a ni dovoljeno zahtevati posebnega potrdila, saj mora uradna oseba, ki vodi postopek, podatke o denarnih nakazilih v skladu s 139. členom ZUP-a pridobiti po uradni dolžnosti od nosilca, pristojnega za odločanje in izplačevanje.

Glede na materialnopravno naziranje pritožbenega sodišča o vprašanju popolnosti vloge in dejanske okoliščine oz. dejstva, navedene v prejšnji točki te obrazložitve, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da so bili v obravnavanem predsodnem postopku izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge po 67. členu ZUP-a in posledično tožbeni zahtevek ob zmotni uporabi tega določila, neutemeljeno zavrnilo. Ker izpodbijana posamična upravna akta po presoji pritožbenega sodišča nista pravilna niti zakonita, saj bi bilo v predsodnem postopku potrebno odločati po vsebini, je pritožbeno sodišče ob uporabi 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) pritožbi tožnice ugodilo in zavrnilno sodbo spremenilo tako, da je izpodbijani sklep in odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

V ponovljenem upravnem postopku bo potrebno slediti pravnemu stališču pritožbenega sodišča, pridobiti podatke po uradni dolžnosti od CSD o prejemkih A.A. iz naslova denarne socialne pomoči v pravno relevantnem obdobju in o uveljavljani subvencionirani najemnini za neprofitno stanovanje odločiti po vsebini. Potrebno bo namreč razčistiti in ugotoviti, ali so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 121. člena Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS št. 69/2003; v nadaljevanju SZ), po katerem je do subvencioniranja upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju do višine neprofitne najemnine, če njegov dohodek in dohodek oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, povečanega za 30 % njihovega ugotovljenega dohodka in za znesek najemnine, določene v tretjem odstavku istega člena. Minimalni dohodek in dovoljeni dohodek najemnika ter oseb, ki so navedene v najemni pogodbi se po istem členu SZ ugotavlja na način, kot ga za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči določa Zakon o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/2007 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZSV), ki ga je v konkretnem primeru še potrebno uporabiti. Šele po dopolnitvi upravnega postopka v nakazani smeri in izvedbi morebitnih drugih dokazov, vključno z izvedbo ustne obravnave, če se bo izkazala za potrebno, bo mogoče v predsodnem postopku razčistiti vsa pravno relevantna dejstva in v zadevi zakonito vsebinsko odločiti o tožničini vlogi za subvencijo najemnine.

Ob takšnem izidu zadeve v pritožbenem postopku, je ob uporabi Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008;v nadaljevanju ZOdvT) in 154. člena ZPP potrebno ugoditi tudi stroškovnemu delu zahtevka. Pooblaščeni odvetnik je upravičen do nagrade za postopek v višini 167,70 EUR (tar. št. 3100 v zvezi s 36.členom ZOdvT), nagrado za narok v višini 154,80 EUR (tar. št. 3102 ZOdvT), za poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT) in kilometrino na relaciji G.-H.-G. 11 km x 2 x 0,37 EUR v višini 8,14 EUR (tar. št. 6003 ZOdvT), kar skupaj znaša 352,44 EUR, saj odvetnik ni zavezanec za DDV. Ker odvetnik tožnico zastopa na podlagi odločbe BPP št. 291/2012 z dne 29. 5. 2012, je tožena stranka odmerjene stroške postopka v odrejenem roku dolžna nakazati na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani iz drugega odstavka I. tč. izreka te sodbe.

Zaradi uspeha v pritožbenem postopku je tožena stranka na račun prvostopenjskega sodišča dolžna povrniti tudi 265,10 EUR, in sicer iz naslova nagrade z rednim pravnim sredstvom 245,10 EUR (tar. št. 3210 in 1200 ZOdvT) ter 20,00 EUR iz naslova poštnih in telekomunikacijskih storitev (II. tč. izreka te sodne odločbe).