Jedro

Pravda teče o zahtevku za razveljavitev pogodbe, s katero se je tožnica zavezala na toženca prenesti lastninsko pravico na nepremičnini, ki leži na Hrvaškem.

Po temeljnem pravilu, določenem v prvem odstavku 4. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012, je pristojno sodišče po prebivališču toženca.

Za odločitev o pristojnosti ni pomembno, ali je bila pogodba, o katere veljavnosti teče pravda, že izpolnjena in tako tudi ne, ali je na njeni podlagi že prišlo do prenosa lastninske pravice. Odločilno je, na kaj se nanaša tožbeni zahtevek, z ugoditvijo postavljenemu zahtevku pa ne bo prišlo niti do spremembe v lastninski pripadnosti nepremičnine, na katero se nanaša pogodba, niti do spremembe vpisa v zemljiški knjigi. Za odločitev o pristojnosti ni pomemben niti razlog, na katerega tožnica opira zahtevek za razveljavitev pogodbe. Odločitev o zadevi ne bo vplivala na tožničino osebno stanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je mednarodno pristojno za odločanje v tej zadevi.

2. Tožena stranka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma ugovoru ugodi in tožbo zavrže. Ker je s sporno pogodbo že prišlo do prenosa lastninske pravice, gre za spor o obstoju stvarnih pravic na nepremičnini. Odločitev temelji na napačnem razumevanju 1. in 3. točke 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih postopkih (v nadaljevanju Uredbe). V zemljiški knjigi Občinskega sodišča v Pazinu na Hrvaškem je tudi že vknjižena lastninska pravica na toženčevo ime.

Poleg navedenega se Uredba ne uporablja za osebna stanja ali poslovno sposobnost fizičnih oseb, tožničina začasna skrbnica pa zahteva razveljavitev pogodbe o preužitku prav iz razloga, ker ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost. Ugotavljanje njene poslovne sposobnosti bo ključnega pomena za odločitev o zahtevku.

Iz navedenih razlogov je za odločanje o zadevi pristojno hrvaško sodišče. 3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Pravda teče o veljavnosti pogodbe, na podlagi katere je bila pridobljena stvarna pravica, in ne o stvarni pravici niti o osebnem stanju ali o poslovni sposobnosti katere od pravdnih strank.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravda teče o zahtevku za razveljavitev pogodbe, s katero se je tožnica zavezala na toženca prenesti lastninsko pravico na nepremičnini, ki leži na Hrvaškem. Tožnica trdi, da ob sklenitvi pogodbe ni bila poslovna sposobna.

6. Sodišče je odločitev oprlo na pravila Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih postopkih (v nadaljevanju Uredba). Zavzelo je stališče, da je po temeljnem pravilu, določenem v prvem odstavku 4. člena, pristojno sodišče po prebivališču toženca. Za odločitev ni pomembno niti državljanstvo strank, niti kje je bila pogodba sklenjena, niti kje leži nepremičnina, na katero se nanaša pogodba. Zavrnilo je tudi toženčevo stališče, da gre za enega od primerov, v katerih je v 24. členu Uredbe določena izključna pristojnost. 7. Neutemeljen je očitek o zmotni uporabi 1. in 3. točke 24. člena Uredbe. Po 1. točki je izključna pristojnost države po legi nepremičnine podana v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah ali najem/zakup nepremičnin, sodišča držav članic, v katerih se nahaja nepremičnina. V 3. točki pa je določena izključna pristojnost v postopkih, predmet katerih je veljavnost vpisov v javne knjige.

8. Za odločitev o pristojnosti ni pomembno, ali je bila pogodba, o katere veljavnosti teče pravda, že izpolnjena in tako tudi ne, ali je na njeni podlagi že prišlo do prenosa lastninske pravice. Odločilno je, na kaj se nanaša tožbeni zahtevek, z ugoditvijo postavljenemu zahtevku pa ne bo prišlo niti do spremembe v lastninski pripadnosti nepremičnine, na katero se nanaša pogodba, niti do spremembe vpisa v zemljiški knjigi.

9. Za odločitev o pristojnosti ni pomemben niti razlog, na katerega tožnica opira zahtevek za razveljavitev pogodbe. Odločitev o zadevi ne bo vplivala na tožničino osebno stanje.1

10. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podani razlogi, ki jih je treba upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

1 Točka 2.a) 1. člena Uredbe se glasi: "Ta uredba se ne uporablja za: … osebna stanja ali pravno in poslovno sposobnost fizičnih oseb, ..."