23. 9. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe Elizabethe Perles, Republika Avstrija, ki jo zastopa Bojana Ozimek, odvetnica v Ljubljani, na seji 23. septembra 2009

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 73. člena in drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 609/2008 z dne 13. 11. 2008 in zoper sodbo Upravnega sodišča št. U 1183/2008 z dne 2. 7. 2008 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče zavrnilo tožbo, ki jo je pritožnica vložila zoper delno odločbo Upravne enote Ljubljana o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo sredstev na hranilnih knjižicah in delnic, last pritožničinega pravnega prednika. Zoper sodbo Upravnega sodišča je pritožnica vložila revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljeno. Zoper sodbo Upravnega sodišča in sklep Vrhovnega sodišča je pritožnica vložila ustavni pritožbi. Zatrjuje kršitve 14., 22. in 25. člena Ustave ter prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP).

2.Hkrati z ustavnima pritožbama je pritožnica vložila tudi pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 73. do 95. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da se je med postopkom Zakon, ki ureja upravni spor, spremenil in je zato postala pravnomočna že sodba Upravnega sodišča in ne šele odločitev Vrhovnega sodišča o pritožbi. Takšna sprememba naj bi posegla v pravico pritožnice do pritožbe in naj bi pomenila kršitev 25. člena Ustave. Ker naj po ZUS-1 ne bi bila več mogoča pritožba v vseh primerih, ampak naj bi bila v določenih primerih dovoljena le revizija, ki naj ne bi zagotavljala preveritve vseh treh pritožbenih razlogov, naj bi bil s takšno ureditvijo kršen 25. člen Ustave. Poleg tega naj bi bili pogoji za dovoljenost revizije tako neopredeljeni, da naj bi bilo kakršnokoli odločanje Vrhovnega sodišča o izpolnjevanju teh pogojev samovoljno in arbitrarno. Zato naj bi bila ureditev v neskladju z 22. členom Ustave.

3.Ustavno sodišče je ustavni pritožbi in pobudi zaradi skupnega obravnavanja združilo.

B. – I.

4.Pobudnica zatrjuje neustavnost določb ZUS-1, ki urejajo pritožbo (73. do 82. člen ZUS-1), in določb ZUS-1, ki urejajo revizijo (83. do 95. člen ZUS-1). Vendar iz navedb v pobudi izhaja, da se pobudnica ne strinja le z omejitvijo pritožbe v upravnem sporu (prvi odstavek 73. člena ZUS-1)[1] ter da ureditev revizije po ZUS-1 izpodbija le v delu, ki določa pogoje za dovoljenost revizije (drugi odstavek 83. člena ZUS-1).[2] Glede na tako opredeljen predmet pobude je Ustavno sodišče štelo, da pobudnica ureditev pritožbe in revizije po ZUS-1 izpodbija le glede navedenih določb in v tem obsegu.

5.Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-98/07 z dne 12. 6. 2008 (Uradni list RS, št. 65/08 in OdlUS XVII, 42) že presodilo, da prvi odstavek 73. člena ZUS-1, po katerem je zoper sodbo Upravnega sodišča pritožba dovoljena le v primeru, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ni v neskladju s 25. členom Ustave. Ker pobudnica pobude v tem delu ne utemeljuje z razlogi, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že pri prejšnji odločitvi, je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 73. člena ZUS-1 zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

6.Neutemeljen je tudi očitek pobudnice o neustavnosti drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pobudnica izpodbijani določbi očita neskladje z Ustavo, ker da zakonska opredelitev pogojev za dovoljenost revizije omogoča samovoljno odločanje Vrhovnega sodišča pri presoji njihove izpolnjenosti. Takšen očitek bi bil lahko upošteven z vidika načela jasnosti in določnosti pravnih norm iz 2. člena Ustave. Tega očitka pa ni mogoče utemeljiti s posplošeno trditvijo, da zakonska opredelitev pogojev za dovoljenost revizije omogoča samovoljno odločanje sodišča. Kolikor očitek pobudnice pomeni dejansko nestrinjanje z uporabo (razlago) te določbe v konkretnem postopku, pa to vprašanje ne more biti predmet postopka za oceno ustavnosti predpisa.

7.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZUS-1 zavrnilo kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka tega sklepa).

B. – II.

8.Ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS), Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (2. točka izreka).

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55. b člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Ciril Ribičič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ciril Ribičič Podpredsednik

[1]Prvi odstavek 73. člena ZUS-1 določa: "Zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, je dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona."

[2]ZUS-1 v drugem odstavku 83. člena določa:

(2) Revizija je dovoljena: 1. če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov; 2. če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prev stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo; 3. če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.