Jedro

Zaključek tožene stranke je preuranjen, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe in tožbenih navedb ni mogoče pritrditi toženi stranki, da gre za isto zadevo, za katero je bila tožniku že dodeljena BPP, temveč da gre za dve različni zadevi, ki se razlikujeta v znesku. Tožena stranka dejanskega stanja, ki je relevantno za uporabo določbe četrtega odstavka 24. člena ZBPP, v obravnavani zadevi ni popolno ugotovila. V ponovnem postopku mora najprej ugotoviti ali gre za isto zadevo in šele nato presoditi ali je zadeva (ne)razumna oziroma, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 929/2019 z dne 15. 4. 2019 se odpravi ter zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 1794/2018, zaradi plačila 53,49 EUR, zavrnila.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka tožnikovo prošnjo za BPP zavrnila na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ker je tožnikova prošnja očitno nerazumna oziroma tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, tako, da ni razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tožena stranka je pri oceni očitne nerazumnosti tožnikove prošnje za BPP upoštevala, da je tožniku že bila dodeljena BPP v zadevi Bpp 1055/2018 z odločbo z dne 12. 6. 2018 in sicer v obliki pravnega svetovanja v zvezi s preplačilom zneska 50,00 EUR družbi A., v obsegu sestanka pri odvetniku, preučitve dokumentacije in sestave pisnega mnenja o pravnem položaju tožnika in morebitnih nadaljnjih sodnih postopkih ob pogoju verjetnih izgledov za uspeh po 24. členu ZBPP ter po potrebi sestavo listin o pravnih dejstvih in izjavah. Za izvajanje BPP je bil določen odvetnik B.B. Iz spisa Bpp 1055/2018 izhaja, da je družba A. 22. 5. 2018 tožniku po ponovnem pregledu dokumentacije plačala preplačilo v višini 50,00 EUR. Ker pa je tožnik zahteval še plačilo zakonitih zamudnih obresti in stroškov odvetnika, mu je bila dodeljena BPP v obliki pravnega svetovanja. V zadevi Bpp 1055/2018 z dne 3. 12. 2018 je bila izdana odločba o prenehanju upravičenosti do BPP. Odločba je postala 12. 1. 2019 pravnomočna. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da tožnik ni izpolnil naloženega pogoja iz II. točke odločbe z dne 12. 6. 2018, zato mu je na podlagi petega odstavka 28. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom 28. člena ZBPP prenehala pravica do BPP.

3. V nadaljevanju iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka tožnika s pozivom 5. 4. 2019 pozvala, da mora takoj oziroma najkasneje v dveh dneh predložiti tožbo v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki se vodi pod II P 1794/2018, mnenje odvetnika, iz katerega bodo izhajali pogoji verjetnega izgleda za uspeh po 24. členu ZBPP v zvezi s plačilom 50,00 EUR s strani družbe A. ali, da poda izjavo, v kateri navede razloge in predloži dokazila, iz katerih izhaja, da ima v zadevi, za katero zaproša za BPP, verjetne izglede za uspeh oziroma, da zadeva ni očitno nerazumna. Tožnik je 13. 4. 2019 podal odgovor in sicer, da je 5. 4. 2019 pri toženi stranki opravil razgovor s svetovalcem, ki je preučil zadevo in mu pravno svetoval. V zvezi z vloženo tožbo je navedel, naj jo tožena stranka pridobi po njegovem pooblastilu. V zvezi z mnenjem odvetnika je tožnik navedel, da je preuranjena zahteva po njegovi izjavi z razlogi in dokazili, glede verjetnih izgledov za uspeh pa je nedopustna.

4. Tožena stranka je po prejemu tožnikovega odgovora zaključila, da tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom. Glede svetovanja svetovalca tožena stranka pojasnjuje, da po ZBPP Služba za BPP opravlja strokovne in administrativno tehnične naloge v zvezi z dodelitvijo BPP, strankam pomaga pri izpolnjevanju prošnje za BPP, pravno svetovanje pa izvajajo izvajalci BPP, torej odvetniki in ne strokovni sodelavci. Ker tožnik ni predložil zahtevane tožbe, je tožena stranka zaključila, da je spor majhne vrednosti, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani po II P 1974/2018 (pravilno II P 1794/2018 – op. sodišča) ista zadeva, za katero je bila tožniku že dodeljena BPP v zadevi Bpp 1055/2018, saj je vrednost spora samo za 3,49 EUR višja kot jo je tožnik že navajal v zadevi Bpp 1055/2018, ista pa je tudi nasprotna stranka. Ker tožnik ni predložil mnenja odvetnika ali podal izjave, v kateri bi navedel razloge in predložil dokazila, iz katerih bi izhajalo, da ima v zadevi, za katero zaproša za BPP, verjetne izglede za uspeh oziroma, da zadeva ni očitno nerazumna, je tožena stranka zaključila, da je zadeva nerazumna oziroma tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh. Vsled tega tožena stranka ni preverjala tožnikovega materialnega in premoženjskega stanja.

5. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zaradi kršitve Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja enakost pred zakonom. V tožbi navaja, da je izpodbijana odločba zmedena in tožena stranka ni sposobna ločiti, da gre za dve zadevi. Zadeva preplačilo za 50,00 EUR ni več aktualna, ker je zaključena. Prošnjo za BPP je želel vložiti za novo zadevo, zaradi preplačila stanovanjskih stroškov v višini 53,49 EUR, vendar mu je tožena stranka zatrjevala, da ni možno vložiti prošnje za BPP, ker nima možnosti za uspeh. Navaja, da je nato sam vložil tožbo. Po vložitvi tožbe je Okrajno sodišče v Ljubljani zahtevalo pripravljalno vlogo, zato je zaprosil za BPP. Tožnik navaja, da se ne strinja s toženo stranko, da vloge ni dopolnil v skladu s pozivom. Odgovoril je na vsa zahtevana vprašanja. Zaključek tožene stranke, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh, je nerazumen in gre za napako v logičnem sklepanju. Zavrnitev prošnje za BPP, iz razloga, da je tožniku za isto zadevo že bila dodeljena BPP, je napačna. Zadevi nista isti, je pa nova prošnja za BPP identična prvi prošnji za BPP, in je razumna in iztožljiva, sploh ker je družba A. tožniku povrnila preplačan znesek v višini 50,00 EUR. Tožena stranka se na vse načine trudi, da tožniku ne bi dodelila BPP. Meni, da je tožena stranka kršila 24. člen ZBPP in prejudicirala zadevo o kateri odloča sodišče. Ker tožena stranka ni izkazala razlogov za zavrnitev prošnje za BPP, tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

6. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

7. Tožba je utemeljena.

8. Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva ali nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Gre za dva pogoja, objektivnega in subjektivnega, ki morata biti kumulativno izpolnjena. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

9. V konkretnem primeru med strankama ni sporno, da je tožnik vložil tožbo, ki se pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vodi pod II P 1794/2018, zaradi plačila 53,49 EUR. Sporen pa je zaključek tožene stranke, da gre v konkretnem primeru za isto zadevo, za katero je bila tožniku že dodeljena BPP v zadevi Bpp 1055/2018. Tožnik namreč zatrjuje, da je tožena stranka res ista in da gre v obeh primerih za vračilo preplačanih stanovanjskih stroškov, vendar pa gre za drug znesek, kar pomeni, da gre dve različni zadevi in meni, da je tožena stranka napačno ugotovila, da je prošnja tožnika za dodelitev BPP očitno nerazumna in neutemeljena v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP.

10. Za uporabo 24. člena ZBPP je bistvena presoja ali gre v konkretnem primeru za očitno nerazumno zadevo oziroma, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. V obravnavani zadevi je tožena stranka na navedeni pravni podlagi zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ker je glede na dejansko stanje, ki ga je ugotavljala sama, ugotovila, da je zadeva očitno nerazumna v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP in zato neutemeljena. Pri svoji odločitvi se je oprla na ugotovitev, da tožnik prošnje ni dopolnil v skladu s pozivom, ter da gre za spor majhne vrednosti, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani II P 1794/2018 in da gre za isto zadevo, za katero je tožniku že bila dodeljena BPP v zadevi Bpp 1055/2018. Sodišče ne dvomi, da je tako v prvem, kot tudi sedaj v drugem primeru, tožnik prosil za dodelitev BPP zaradi plačila (preplačila stanovanjskih stroškov), vendar iz tožbenih ugovorov in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da gre za dve različni zadevi. Po presoji sodišča je zaključek tožene stranke, da gre za isto zadevo, za katero je tožniku že bila dodeljena BPP, ker je vrednost spora samo za 3,49 EUR višja, kot jo je tožnik navajal v zadevi Bpp 1055/2018, ista pa je tudi tožena stranka, preuranjen. Tožena stranka je le na podlagi te ugotovitve sprejela zaključek, da gre za isti zadevi, iz listin upravnega spisa pa to ni razvidno. Sodišče ugotavlja, da je zaključek tožene stranke preuranjen, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe in tožbenih navedb ni mogoče pritrditi toženi stranki, da gre za isto zadevo, za katero je bila tožniku že dodeljena BPP, temveč da gre za dve različni zadevi, ki se razlikujeta v znesku. Sodišče torej ugotavlja, da tožena stranka dejanskega stanja, ki je relevantno za uporabo določbe četrtega odstavka 24. člena ZBPP, v obravnavani zadevi ni popolno ugotovila. Tožena stranka mora v ponovnem postopku najprej ugotoviti ali gre za isto zadevo in šele nato presoditi ali je zadeva (ne)razumna oziroma, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbi tožnika ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora tožena stranka ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti.

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Stroške mu je dolžna povrniti tožena stranka v roku 15 dni od prejema sodbe.