Jedro

Tožnica mora dokazati, da je poslabšanje njenega zdravstvenega stanja posledica splošne anestezije. Ker ni uspela dokazati, da bi med operativnim posegom prejela splošno anestezijo, zaradi katere naj bi ji nastala škoda, je izključena toženkina odškodninska odgovornost.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine. Ugotovilo je, da tožnica ni prejela splošne anestezije, v zvezi s katero je trdila, da ji je nastala škoda.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnica v reviziji trdi, da je predlagala dokaz z zaslišanjem novega izvedenca nevrologa, ki bi potrdil, da je možganska atrofija zaradi hipoksije po normalnem teku stvari lahko posledica le splošne anestezije. Šele z novim izvedencem bi lahko ocenili verodostojnost nepodpisanega zapisnika o poteku operacije in anesteziološkega zapisnika. Trditev, da za blage atrofije pogosto ni najti jasnega vzroka, nima nobene teže. Odgovarja na ugotovitve sodišča druge stopnje, da splošna anestezija ni bila nujna. Nestrokovna je trditev, da magnetna resonanca ni pokazala patoloških sprememb. Nevšečnosti pred operacijo nimajo zveze z možgansko atrofijo. Sodbe ni mogoče preizkusiti.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti. Prav tako niso podane kršitve ZPP, ki se nanašajo na dokazovanje z izvedenci (254. člen ZPP). Že sodišče druge stopnje je tožnici pravilno pojasnilo, zakaj ni imenovalo novega izvedenca. Tožnica s sklicevanjem na določen preizkus ugotavljanja prekrvavitve možganov pri sodišču ni uspela zbuditi dvoma v zaključke izvedencev. Njihova ugotovitev, da med operacijo ni prišlo do motenj krvnega obtoka, izhaja iz zdravstvene dokumentacije. Po mnenju izvedencev pogosto ni najti nobenega jasnega vzroka za malo izraženo atrofijo. Pomembni so podatki o prebolelih boleznih, poškodbah in drugih dogodkih, ki bi utegnili škodovati možganom.

7. Revizijsko sodišče je vezano na naslednje ugotovitve: tožnica je bila dne 27. 10. 1998 operirana pri toženki (operacija kile); dobila je lokalno spinalno anestezijo v kombinaciji s sedacijo; ni šlo za nujni operativni poseg; med operacijo ni prišlo do motenj, ki bi ogrozili krvni obtok in s tem posredno povzročili možgansko okvaro zaradi pomanjkanja kisika; pred operacijo je imela zdravstvene težave, že prej ji je šumelo v ušesih, nevrologa je obiskala več mesecev pred operacijo; ta ji je rekel, da je lahko vzrok šumenja v glavi ali v vratni hrbtenici in ji predlagal CT, česar ni opravila, dokler ji ni dr. K. po operaciji svetoval nevrologa; težave pred operacijo izhajajo tudi iz dokumentacije z dne 17. 10. 1998 (da ima v zadnjem času bolečine, šumenje in tiščanje v desni strani glave in v desnem ušesu); magnetna resonanca z dne 10. 10. 2002 ni pokazala patoloških sprememb; CT po operaciji je pokazal blažjo možgansko atrofijo; dokumentacije o drugačnem stanju pred operacijo ni; spremembe se enkrat opisujejo kot atrofije (19. 11. 1998), drugič pa kot normalne (v nevrološkem izvidu 13. 9. 2001); če je atrofija malo izražena kot pri tožnici, pogosto ni najti nobenega jasnega vzroka zanjo.

8. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tožnica mora dokazati, da je poslabšanje njenega zdravstvenega stanja posledica splošne anestezije. Ker ni uspela dokazati, da bi med operativnim posegom prejela splošno anestezijo, zaradi katere naj bi ji nastala škoda, je izključena toženkina odškodninska odgovornost. Ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku).