Jedro

Iz predloga za izdajo začasne odredbe mora biti nedvoumno razvidna obveznost dolžnika, zato se od upnika zahteva, da v predlogu za začasno odredbo natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva, kateremu naj v svoji odločitvi sledi sodišče.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za začasno odredbo v 1. točki zavrže, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe, da se tožencu prepoveduje vsakršno pravno in dejansko razpolaganje z nepremičninami parc. št. 2157, parc. št. 2158, parc. št. 2159, vse vl. št. ... k. o. … (1), do pravnomočnega zaključka tega pravdnega postopka (točka 1), da se prepoveduje tožencu vložitev predloga za vpis lastninske pravice na nepremičninah, na podlagi darilne pogodbe z dne 17. 10. 2008 in pooblastila z dne 26. 5. 2008, in sicer vse do pravnomočnega zaključka tega pravdnega postopka (točka 2), ter da je v primeru kršitve obveznosti ali kršitev prepovedi določenih v 1. ali 2. točki te začasne odredbe, toženec dolžan plačati tožniku denarno kazen v višini 4.500,00 EUR, in sicer za vsako posamezno kršitev obveznosti ali kršitev določenih prepovedi, pri čemer se zaradi izterjave denarne kazni opravi rubež premičnin toženca na naslovu ... ter se izvrši prodaja zarubljenih premičnin, omenjena sredstva pa se prenesejo tožniku (točka 3), s tem, da ugovor in pritožba zoper začasno odredbo ne zadržita njene izvršitve.

Tožnik v pritožbi izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (2) in predlaga višjemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V kolikor bo toženec z nepremičninami razpolagal v pravnem prometu, bo ogrožena uveljavitev nedenarne terjatve tožnika, saj bo toženec lahko nepremičnino odtujil, obremenil ali z njo drugače stvarnopravno razpolagal. Tožnik je zoper toženca vložil kazensko ovadbo, saj je toženec pridobil protipravno premoženjsko korist ob pridobitvi lastništva na nepremičnini. Predlog za izdajo začasne odredbe je dovolj konkretiziran, saj tožnik zahteva, da se tožencu prepove vsakršno pravno in dejansko razpolaganje z nepremičnino. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v zemljiški knjigi že izvršen vpis lastninske pravice na toženca, takšnih poizvedb po uradni dolžnosti prvo sodišče ne bi smelo narediti, zato je bila storjena absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka.

Pritožba je deloma utemeljena.

Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi (268. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (3)). Predlog za izdajo začasne odredbe mora vsebovati vse tiste bistvene sestavine predloga za izvršbo, kot jih določa 40. člen ZIZ. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe (4) ni navedel izvršilnega sredstva, kar je v konkretnem primeru zaznamba prepovedi na parcelah, ki so vpisane v zemljiški knjigi.

Predlog v tem delu tudi ni objektivno določen, saj se ne ve, kakšno konkretno pravno varstvo tožnik želi in v kakšnem obsegu. Iz predloga mora biti nedvoumno razvidna obveznost dolžnika (toženca), zato se zahteva od upnika (tožnika), da v predlogu za začasno odredbo natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva, kateremu naj v svoji odločitvi sledi sodišče. Ali povedano drugače, toženec mora vedeti, katera pravna in dejanska razpolaganja z nepremičnino so nedopustna, saj mora biti v postopku prisilne izvršbe nedvoumno jasno, kaj je obveznost toženca, ki jo je treba izvršiti oziroma katera dejanja so mu prepovedana. S predlogom, kot ga je postavil tožnik, se vsebinsko odločanje iz postopka zavarovanja prenaša na izvršilnega, kar pa ni dopustno, saj je odločanje pravdnega sodišča v takšnem primeru prazno, kar posledično pogosto pripelje do različnega tolmačenja obveznosti, ki so naložene tožencu z začasno odredbo. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je predlog za začasno odredbo v točki 1 premalo konkretiziran in zato neizvršljiv, zato je pritožbeno sodišče predlog v navedenem delu zavrglo in v tem delu tudi spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog zavrnilo (5).

Zemljiškoknjižni podatki o nepremičninah vpisanih v zemljiško knjigo, ki so predmet pravdnega postopka ali postopka zavarovanja, so splošno znana dejstva, zato sodišče prve stopnje ni storilo kršitve pravdnega postopka, s tem, ko je vpogledalo v zemljiško knjigo glede nepremičnin, ki so predmet zavarovanja z začasno odredbo, ter ugotovilo, da je v času odločanja o začasni odredbi toženec že vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik, na podlagi darilne pogodbe, ki je predmet izpodbijanja. Pritožbeno sodišče pri tem še dodaja, da je tudi samo vpogledalo v zemljiškoknjižno stanje za nepremičnine, ki so predmet zavarovanja z začasno odredbo ter ugotovilo, da je bila zavrnjena pritožba tožnika, s katero je tožnik izpodbijal zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na toženca (6). Začasna odredba glede na pravilo o začetku učinkovanja vpisov (5. člen Zakona o zemljiški knjigi (7)) ne bi mogla učinkovati na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi obremenitve in odtujitve nepremičnine. Začasna odredba nima učinkov na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so se začeli in v katerih bi se opravili vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe. Pravdno sodišče zato ne more (ne sme) prepovedati zemljiškoknjižnemu sodišču odločiti v postopku in po pravilih, ki veljajo za ta postopek (8). Iz navedenih razlogov je posledično utemeljeno zavrnjen tudi predlog glede denarne kazni kot sredstvo zavarovanja.

Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni in ker sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, razen v delu (9), kjer je predlog zavrglo (353. in 358. člen ZPP).

(1) V nadaljevanju ZIZ.

(2) V nadaljevanju ZPP.

(3) V nadaljevanju ZIZ.

(4) V točki 1. (5)Čeprav iz obrazložitve sklepa izhaja, da naj bi ga zavrglo.

(6) Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1735/2009. (7) V nadaljevanju ZZK-1. (8) Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1257/2006. (9) V točki 1.