Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnika kot kreditojemalca sta s toženkino pravno prednico kot kreditodajalko februarja 2006 sklenila pogodbo o dolgoročnem stanovanjskem kreditu z valutno klavzulo v švicarskih frankih (CHF). Znesek kredita je znašal 15 milijonov slovenskih tolarjev (SIT) oziroma 97.745,60 CHF z rokom vračila v 180 mesečnih anuitetah.

2.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pogodba o dolgoročnem stanovanjskem kreditu z valutno klavzulo z dne 28. 2. 2006, ki so jo sklenile pravdne stranke, nična. Toženki je naložilo, da prvemu tožniku plača 37.507,04 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 21.393,22 EUR od 8. 1. 2019 dalje, od zneska 16.113,82 EUR pa od 16. 12. 2020 dalje.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.Toženka je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o sledečih vprašanj:

"- Ali je dopustno vsebino pojasnilne dolžnosti, kot jo je leta 2022 revidirala in nadgradila sodna praksa Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Sodišča Evropske unije (SEU), uporabiti na dejanski stan, ki je obstajal v trenutku sklenitve predmetne kreditne pogodbe leta 2006, ko do evolucije evropskega potrošniškega prava (in s tem tudi do razširitve vsebine pojasnilne dolžnosti) še ni prišlo?

- Ali je dopustno vsebino pojasnilne dolžnosti, kot jo je opredeljevala relevantna zakonodaja v času sklenitve kreditne pogodbe naknadno razširjati s pomočjo pravnih standardov, ki jih sodišča naknadno napolnijo v vsakem primeru posebej?

- Ali je materialnopravno pravilno izhodišče Višjega sodišča v Kopru v izpodbijani sodbi, da pri sklicevanju na izbrane odločbe SEU ni predhodno izvedlo presoje, ali je dejansko stanje v izbrani zadevi, ki jo je obravnavalo SEU, dovolj podobno dejanskemu stanju v predmetni zadevi?

- Ali je materialnopravno pravilna odločitev Višjega sodišča v Kopru, da tožena stranka, v posledici pravnomočno ugotovljene ničnosti obravnavane kreditne pogodbe ni upravičena do nadomestila za uporabo denarja tožene stranke (tj. do obogatitvenih obresti) po kreditni pogodbi?

- Ali je materialnopravno pravilna odločitev Višjega sodišča v Kopru, da je tožena stranka1 v posledici pravnomočno ugotovljene ničnosti obravnavane kreditne pogodbe upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti?"

5.V primeru, da revizije ne bo dopustilo, Vrhovnemu sodišču predlaga, da pri SEU vloži predlog za predhodno odločanje na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

6.Predlog ni utemeljen.

7.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

8.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve navedene določbe niso izpolnjene, in je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Ob tem je presodilo tudi, da niso podani razlogi za predložitev predhodnega vprašanja na SEU.

9.Skladno s sodno prakso SEU mora nacionalno sodišče, kadar se sooči z vprašanjem razlage prava EU izpolniti predložitveno dolžnost, razen če se ugotovi: a) da vprašanje ni upoštevno, b) da je upoštevna določba prava EU že bila predmet razlage SEU (acte éclairé) ali c) da se pravilna uporaba prava EU ponuja tako očitno, da ne pušča prostora za razumen dvom (acte clair). V takih primerih lahko nacionalno sodišče opusti predložitev predhodnega vprašanja in ga reši sámo.

10.Vprašanje za predhodno odločanje po 267. členu PDEU mora biti oblikovano tako, da SEU omogoči razlago prava EU, kadar je to potrebno za odločitev nacionalnega sodišča v konkretni zadevi. Nanašati se mora na razlago ali presojo veljavnosti prava EU, ne pa na razlago nacionalnega prava ali ugotavljanje dejstev. Iz toženkinega predloga ni jasno, v zvezi s čim točno naj bi Vrhovno sodišče sprožilo postopek predhodnega odločanja pred SEU. Predlog za predložitev zadeve temu sodišču je zato neutemeljen.

11.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Na tem mestu sicer očitno napačno navaja toženo stranko namesto tožečo stranko.

2C-144/23 z dne 15. 10. 2024 (Kubera) in v njej citirane odločbe SEU.