Jedro

Kot je zapisalo že prvostopno sodišče, se sme preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolženca ali drugih oseb, skladno s prvim odstavkom 214. člena ZKP, opraviti le, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje ter da obstoji verjetnost, da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je predsednica senata Okrožnega sodišča v Celju na podlagi drugega odstavka 83. člena v zvezi z 285.e členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pod točko I izreka ugodila zahtevi zagovornice za izločitev dokazov in iz predmetnega spisa ter le-temu priloženih spisov I Kpd 600/2009, I Kpd 485/2010, I Kpd 92354/2010, I Kpd 10622/2011, V K 56420/2011 ter pridruženega spisa I K 55004/2012 izločila v izreku sklepa navedene dokaze in dele spisovnega gradiva. V točki II. izreka pa je v preostalem delu zahtevo zagovornice za izločitev dokazov ter njene dopolnitve zavrnila kot neutemeljeni.

2.Zoper sklep se je pritožil obtoženi po zagovornici, kot je uvodoma navedeno, iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da zahtevi za izločitev dokazov v celoti ugodi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb ter upoštevaje podatke iz kazenskega spisa, ni imelo nobenih pomislekov glede pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje, da je bila hišna preiskava, ki je bila opravljena na podlagi odredbe dežurnega preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju z dne 7. 12. 2010, številka I Kpd 922/2010, I Kpd 92354/2010, zakonita in da so tudi vsi dokazi, pridobljeni v hišni preiskavi, opravljeni na podlagi te odredbe, dne 9. 12. 2010, zakoniti.

5.Pritožbene trditve, da citirana odredba za hišno preiskavo ni sestavljena skladno s standardi, ki so se izoblikovali v sodni praksi in kakršni se zahtevajo za obrazloženo sodno odredbo, ker preiskovalni sodnik ni navedel razlogov, ki so ga prepričali, da so izpolnjeni pogoji za izdajo te odredbe, niso utemeljene. Glede obrazloženosti odredbe za hišno preiskavo je sodišče prve stopnje navedlo prepričljive razloge v točki 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa in tem argumentom se v celoti pridružuje tudi pritožbeno sodišče. Kot je zapisalo že prvostopno sodišče, se sme preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolženca ali drugih oseb, skladno s prvim odstavkom 214. člena ZKP, opraviti le, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje ter da obstoji verjetnost, da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek. Z odredbo za hišno preiskavo, glede katere zagovornica zatrjuje, da je bila nezakonita zaradi nedoseganja standardov glede obrazloženosti sodne odredbe, je dežurni preiskovalni sodnik med drugim odredil hišno preiskavo stanovanja s pripadajočimi prostori in objekti na naslovu ..., na zemljišču parc. št. 756, vl. št. ..., k. o. ..., št. stavbe ..., katerega lastnik in uporabnik je A. A. ter poslovnih prostorov z vsemi pripadajočimi prostori in objekti na naslovu ..., na zemljišču parc. št 756, vl. št. ..., k. o. ..., št. stavbe ..., katerega lastnik in uporabnik je A. A., poslovne prostore pa uporablja družba B., d.o.o., s sedežem na naslovu ..., katere zastopnik je C. C. Navedeno odredbo je preiskovalni sodnik izdal na podlagi predloga PU ... z dne 6. 12. 2010 in njene dopolnitve z dne 7. 12. 2010. V obrazložitvi odredbe za hišno preiskavo je preiskovalni sodnik najprej navedel vse dokaze, ki so bili priloženi predlogu, kakor tudi, kaj vse izhaja iz predložene dokumentacije. Obstoj zahtevanega dokaznega standarda pa je preiskovalni sodnik obrazložil v tretjem, četrtem in petem odstavku obrazložitve odredbe številka I Kpd 922/2010, I Kpd 92354/2010 z dne 7. 12. 2010. Pri tem se je skliceval na dokumentacijo, katero je v drugem odstavku obrazložitve izpodbijane odredbe tudi določno navedel, torej je navedel vse dokazne vire in v nadaljevanju izpostavil obstoj utemeljenih razlogov za sum, da je obtoženec kot odgovorna oseba gospodarske družbe Č., d.o.o., s sedežem ..., izvršil kaznivo dejanje ponareditev ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1 in kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem v zvezi s četrtim odstavkom 209. člena KZ-1. V nadaljevanju obrazložitve ( zadnji odstavek ) je preiskovalni sodnik tudi argumentirano izpostavil verjetnost, da se bodo pri hišni preiskavi odkrili sledovi kaznivih dejanj in predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek, ob tem pa tudi določno navedel, na katero poslovno dokumentacijo se ta verjetnost nanaša. Tako se kot neutemeljena izkaže tudi pritožbena navedba, da v izpodbijani odredbi za hišno preiskavo manjka konkretna presoja oziroma konkretni razlogi preiskovalnega sodnika o tem, zakaj naj bi bili izkazani "utemeljeni razlogi za sum" ( pravilno zakon določa "verjetnost" ), da se bodo našli predmeti, povezani s kaznivim dejanjem tudi v objektu, na naslovu ... .

6.Tudi po oceni pritožbenega sodišča navedena odredba za hišno preiskavo vsebuje celovito obrazložitev obeh zakonitih pogojev v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZKP ter ustreza dokaznim standardom glede obrazloženosti sodne odredbe zato je zakonita, kot je pravilno ugotovilo že prvostopno sodišče.

7.V nadaljevanju pritožbe zagovornica skuša izpodbiti zakonitost dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi citirane odredbe za hišno preiskavo, z zatrjevanjem, da hišna preiskava ni potekala zakonito, ker so policisti začeli z izvajanjem hišne preiskave še pred prihodom dveh solenitetnih prič in nadalje, ker pri sami izvedbi hišne preiskave nista bili ves čas prisotni obe solenitetni priči, kot to zahteva tretji odstavek 216. člena ZKP. Ker so policisti izvajali hišno preiskavo v nasprotju s citiranim zakonskim določilom, je bila slednja opravljena nezakonito. Te svoje trditve zagovornica gradi na izpovedbah prič D. D. in E. E., ki sta bila navzoča kot solenitetni priči tekom hišne preiskave dne 9. 12. 2010 in ki naj bi izvajali neposredni nadzor nad potekom izvedbe hišne preiskave.

8.V ponovljenem odločanju o zahtevi zagovornice za izločitev dokazov, ki je bila podana že dne 14. 11. 2018 in dopolnjena dne 19. 10. 2022, je sodišče prve stopnje na predobravnavnem naroku ponovno zaslišalo kot priče D. D., E. E. (oba sta bila pri hišni preiskavi navzoča kot solenitetni priči), kriminalističnega inšpektorja F. F. in G. G., kriminaliste oziroma policiste H. H., I. I., J. J., K. K. in L. L. Na podlagi skrbne dokazne ocene izpovedb zaslišanih prič ter relevantnih listin ( dveh Zapisnikov o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča številka D 2028977/1-3A322-8 z dne 9. 12. 2010 na naslovih ... in ...) je sodišče prve stopnje zaključilo, da se zatrjevanja obrambe, da je bila hišna preiskava, ki se je dne 9. 12. 2010 opravila pri obtoženemu A. A. na naslovu ..., opravljena nezakonito ter v nasprotju z določili 216. člena ZKP, niso potrdila.

9.Takšne zaključke je sodišče prve stopnje prepričljivo in celovito argumentiralo v točki 16 (stran 21 do 25 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pritožbeno sodišče takšnim zaključkom sodišča prve stopnje v celoti pritrjuje, se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje, saj temeljijo na pravilni in celoviti dokazni oceni vseh dokazov, ki so bili izvedeni tekom predobravnavnega naroka. Sodišče prve stopnje je v prvi vrsti izhajalo iz dejstev, ki so razvidna iz Zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča številka D 2028977/1-3A322-8 z dne 9. 12. 2010, v povezavi z izpovedbo kriminalističnega inšpektorja F. F., ki je vodil hišno preiskavo na omenjenem naslovu in ki je glede poteka ter izvedbe hišne preiskave izpovedal skladno s citiranim zapisnikom. Sodišče prve stopnje ni prezrlo, da so citirani zapisnik podpisali vsi navzoči kriminalisti, obe solenitetni priči ter obtoženi A. A., da so bili vsi navzoči pred podpisom zapisnika opozorjeni na pravico prebrati zapisnik oziroma poslušati branje zapisnika in so poslušali branje, pri čemer ugovorov s strani navzočih oseb ni bilo. Tem dejstvom nista nasprotovali niti zaslišani priči D. D. in E. E.. Na podlagi zapisnika o hišni preiskavi, ki ga je kriminalist I. I., kot je izpovedal, pisal sproti na prenosni računalnik ter na podlagi skladne izpovedbe priče F. F., je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila dne 9. 12. 2010 ob 06.25 uri obtožencu izročena odredba za hišno preiskavo I Kpd 922/2010, I Kpd 92354/2010 z dne 7. 12. 2010; da se je obtoženi ob 06.34 uri seznanil z vsebino odredbe ter izjavil, da ne želi, da je pri hišni preiskavi navzoč njegov odvetnik; da je obtoženi ob 06.55 uri po mobilnem telefonu poklical pričo D. D., ki je na naslov ..., torej v prostore hišne preiskave vstopila ob 7.40 uri; da je obtoženec po mobilnem telefonu poklical tudi pričo E. E., ki je v prostore hišne preiskave vstopil ob 07.51 uri; da sta bili obe solenitetni priči poučeni o svoji vlogi pri hišni preiskavi, kar sta potrdili tudi ob zaslišanju na predobravnavnem naroku, da priči tudi ob zaključku hišne preiskave nista imeli nobenih ugovorov in da sta zapisnik brez pripomb podpisali, kar sta prav tako potrdili ob zaslišanju.

10.Zagovornica povsem neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je nekorektno odreklo verodostojnost solenitetnima pričama D. D. in E. E. zgolj zato, ker ju obtoženi pozna. Še zlasti ob dejstvu, da je kriminalist F. F. izpovedal, da solenitetne priče običajno najde policija, v tem primeru pa je, kot navaja zagovornica, bilo verjetno tako, da policija ni našla prič in je obtožencu predlagal, da sam poišče priči. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno izpoved prič E. E. in D. D. obrazložilo na straneh od 24 do 26 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Izpovedbo priče E. E. je ocenilo kot neverodostojno, ker je edini od zaslišanih trdil, da je hišna preiskava trajala od jutra do večera oziroma od 7.00 do 20.00 ure zvečer in da so med hišno preiskavo jedli pice. V tem delu je bila njegova izpovedba v nasprotju z zapisnikom o opravljeni hišni preiskavi, iz katerega je razvidno, da se je hišna preiskava na naslovu ... zaključila ob 14.50 uri, preiskava na ... pa ob 15.25 uri, pa tudi z izpovedbo priče F. F. . E. E. je v izpovedbi trdil, da si je za to moral prestaviti trening, ki bi ga moral imeti ob 16.00 uri in da je zato opravil nekaj telefonskih klicev ter posledično ni bil ves čas prisoten pri izvedbi hišne preiskave. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tudi tej trditvi priče ne gre verjeti, še zlasti ob dejstvu, da se je hišna preiskava na naslovu ... zaključila ob 14.50 uri in je imel priča E. E. tako na razpolago dovolj časa, da bi pravočasno prišel v ... na trening, pri čemer ne gre prezreti tudi izpovedbo priče kriminalista F. F., da tudi glede izvedbe druge hišne preiskave na naslovu ..., E. E. ni imel nobenih ugovorov, da kot solenitetna priča sodeluje še pri preiskavi na tem naslovu. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno izpostavilo, da tudi če je E. E. res moral opraviti kakšen telefonski klic, vezan na službo, je to lahko opravil v istem prostoru, kjer se je opravljala hišna preiskava, saj ne gre za nikakršne zaupne podatke oziroma opravilo, ki bi motilo izvajanje hišne preiskave, še zlasti zato, ker je E. E. sam zatrjeval, da naj bi bili pogovori kratki in naj bi trajali le eno do dve minuti. Kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, pa njegovih navedb glede odhoda po pice nenazadnje ni potrdila niti solenitetna priča D. D., ki je izrecno zanikala, da naj bi med izvajanjem hišne preiskave jedli pice, saj je povedala, da je bila na koncu hišne preiskave zelo lačna in je odšla na kosilo. Tudi nekateri zaslišani kriminalisti so izrecno zavrnili navedbe E. E., da naj bi med hišno preiskavo jedli.

11.Nadalje se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa opredelilo tudi do izpovedbe D. D. glede njenega zatrjevanja o kuhanju kave, pri čemer je podalo prepričljive in logične zaključke, zakaj priči v tem delu njene izpovedbe ne verjame. Navedlo je tudi, da sta bili obe solenitetni priči pri svojih izpovedbah nedosledni, da sta jih spreminjali, z njunim ponovnim zaslišanjem pa se je glede samega začetka hišne preiskave ugotovilo, da se je običajno v poslovnih prostorih na mizah nahajala poslovna dokumentacija, kar zlasti izhaja iz izpovedbe D. D., ki je bila pred leti zaposlena pri obtožencu in je povedala, da je poznala poslovne prostore, ki so se preiskovali. Ne gre prezreti, da na izrecno vprašanje priči tudi nista znali povedati, da je dejansko šlo za pregledovanje dokumentov, ki so se nahajali na mizi, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča, očitek s strani obrambe, da naj bi se hišna preiskava izvajala že pred prihodom solenitetnih prič na kraj, povsem nedokazan in neutemeljen.

12.Glede zatrjevanja pritožbe, da je potrebno upoštevati izpoved priče E. E., da se je ves čas nahajal v spodnjem prostoru, kar posledično pomeni, da vsaj pri preiskavi zgornjega prostora ni bila ves čas zagotovljena navzočnost obeh solenitetnih prič ( s čimer pritožba meri na kršitev tretjega odstavka 216. člena ZKP ), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ta trditev priče ( podana sicer na predobravnavnem naroku dne 18.9.2020 ) nezanesljiva, saj se priča, po drugi strani, ni spomnila, da je bila istega dne kot solenitetna priča navzoča pri hišni preiskavi na naslovu ... Nenazadnje pritožbeno sodišče še izpostavlja, da se kršitev določbe tretjega odstavka 216. člena ZKP lahko uveljavlja le kot procesna kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Za uspešnost zatrjevanja takšne kršitve pa mora pritožnik izkazati, da je kršitev vplivala ali bi mogla vplivati na pravilnost in zakonitost odločbe, česar zagovornica ne zatrjuje.

13.Zagovornica v pritožbi podaja obširno lastno dokazno oceno izpovedb zaslišanih prič, kateri pa pritožbeno sodišče ne more slediti, saj ocenjuje, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podalo celovito, prepričljivo in življenjsko logično dokazno oceno, ne le izpovedb obeh solenitetnih prič, katerim v posameznih delih ni sledilo, kakor tudi vseh, na predobravnavnem naroku izvedenih dokazov. Pritožba povsem neutemeljeno in tudi na pavšalni ravni sodišču prve stopnje očita, da glede izpovedi prič uporablja različne standarde za policiste in solenitetni priči. V nasprotju s takšno pavšalno trditvijo je namreč sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu podalo jasne in prepričljive razloge glede verodostojnosti izpovedi vseh zaslišanih prič.

14.Nenazadnje so povsem protispisne navedbe v pritožbi, da obtoženi A. A. dokumentacije ni izročil prostovoljno, temveč so jo jemali policisti v okviru hišne preiskave, kar naj bi izhajalo iz izpovedbe priče D. D., kakor tudi, da iz vsebine zapisnika o hišni preiskavi ne izhaja, da so bile priče opozorjene na to, da lahko zoper zapisnik oziroma vsebino le-tega podajo pripombe in ugovore. Te trditve so ovržene z zapisnikom o hišni preiskavi in z izpovedbo priče F. F. Tako iz samega zapisnika, kakor tudi iz izpovedbe kriminalista F. F. natančno izhaja, katere zasežene dokumente je obtoženi izročil kriminalistom sam, po tem, ko je bil pred začetkom hišne preiskave ob 7.52 uri poučen, da lahko predmete sam izroči, in katera poslovna dokumentacija je bila zasežena ob hišni preiskavi, pri čemer je zapisano tudi, kje je bila zasežena dokumentacija najdena. V zapisniku je nadalje navedeno, da navzoči pred podpisom zapisnika na potek postopka niso imeli nobenih ugovorov.

15.Glede na navedeno je sodišče druge stopnje zaključilo, da pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa tudi kršitve zakona iz petega odstavka 402. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbo zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

16.Če bo za obtoženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 214, 216

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.