Jedro

V obravnavani zadevi je toženka o vprašanju izkazanosti pravice graditi odločila izključno na podlagi druge alineje prvega odstavka 54. člen ZUPUDPP, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je neustavna. V skladu s povedanim se te določbe ne sme uporabiti, saj gre za razmerje, ki je sicer nastalo pred ugotovitvijo neustavnosti, vendar do tedaj o njem še ni bilo pravnomočno odločeno.

Izrek

I. Postopek se nadaljuje.

II. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35105-13/2014/13-1093-04 TŠ, GB z dne 7. 10. 2015 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožniki vlagajo tožbo zoper gradbeno dovoljenje, s katerim je bila investitorju A., d. d. (v nadaljevanju prizadeti stranki), dovoljena gradnja polnega priključka na Celovško cesto, 3. a faza na AC A2 Karavanke – Obrežje, odseka AC Šentvid – Koseze, na tam navedenih zemljiščih ter pod tam navedenimi pogoji. V izreku je navedena tudi dokumentacija, ki je sestavni del izpodbijane odločbe.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da poteka gradnja predmetnega priključka tudi preko zemljišč pokojnega B.B. s parc. št. 1283/8, 299/3, 299/4, 299/8, 299/9, 300/7, 300/8, 301/2, 301/6, 301/7, vse k.o. ... (v nadaljevanju predmetna zemljišča), da so predmetna zemljišča še zmeraj knjižena na pokojnega B.B. in da zapuščinski postopek po njem še ni zaključen.

3. Po določbah 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) mora pristojni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi, ali ima investitor pravico graditi (6. točka prvega odstavka tega člena).

4. Po prvem odstavku 56. člena ZGO-1 za dokazilo o pravici graditi po tem zakonu velja izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da ima investitor na določeni nepremičnini lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini; notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini; pravnomočna sodna ali upravna odločba, ki izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na nepremičnini; ali druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini.

5. Toženka je v zadevi odločila upoštevaje določbo druge alineje prvega odstavka 54. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (v nadaljevanju ZUPUDPP), ki je določala, da se kot dokazilo o pravici graditi objekte in izvajati druge posege v prostor, ki tvorijo prostorske ureditve iz 2. člena tega zakona, poleg dokazil iz 56. člena tega ZGO-1 šteje tudi potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani zapuščinski postopki po Zakonu o dedovanju (v nadaljevanju ZD) oziroma po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKZ). Drugi odstavek navedene določbe določa, da po končanju vsakega izmed postopkov, ki so navedeni v alinejah iz prejšnjega odstavka, izvede investitor z lastnikom nepremičnine postopek za pridobitev lastninske pravice oziroma služnosti v javno korist v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo razlastitev.

6. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka kot dokazilo o pravici graditi na navedenih nepremičninah upoštevala potrdilo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I D 2253/2013 z dne 10. 11. 2014, da zapuščinski postopek po pokojnem B.B. še ni zaključen.

7. Tožniki se z navedeno odločitvijo ne strinjajo in v tožbi ter pripravljalni vlogi med drugim navajajo, da temelji na protiustavnem določilu druge alineje prvega odstavka 54. člena ZUPUDPP. Sodišču predlagajo, naj izpodbijano odločbo v celoti odpravi.

8. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločitve in predlaga zavrnitev tožbe. Investitorka kot prizadeta stranka v tem upravnem sporu v odgovoru na tožbo prelaga enako, kot toženka.

K I. točki izreka:

9. Sodišče je sklepom I U 1660/2015-25 z dne 6. 10. 2016 prekinilo postopek in na Ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti druge alineje prvega odstavka 54. člena ZUPUDPP. Ker je Ustavno sodišče z odločbo U-I-186/16-10 z dne 22. 3. 2018 odločilo o tej zahtevi, je izpolnjen pogoj za nadaljevanje postopka.

K II. točki izreka:

10. Tožba je utemeljena.

11. Po določbah 66. člena ZGO-1 mora pristojni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi, ali ima investitor pravico graditi (6. točka prvega odstavka tega člena). Toženka je, upoštevaje potrdilo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I D 2253/2013 z dne 10. 11. 2014, da zapuščinski postopek po pokojnem B.B. še ni zaključen, v zadevi odločila na podlagi druge alineje prvega odstavka 54. člena ZUPUDPP, ki določa, da se kot dokazilo o pravici graditi objekte in izvajati druge posege v prostor, ki tvorijo prostorske ureditve iz 2. člena tega zakona, poleg dokazil iz 56. člena tega ZGO-1 šteje tudi potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani zapuščinski postopki po Zakonu o dedovanju (v nadaljevanju ZD) oziroma po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKZ). Na tej podlagi je odločila, da je investitorica s tem izkazala pravico graditi na nepremičninah v lasti pravnega prednika tožnikov ter je izdala gradbeno dovoljenje, ki je predmet obravnavanega upravnega spora.

12. Ustavno sodišče je z omenjeno odločbo odločilo, da je bila druga alineja prvega odstavka 54. člena ZUPUDPP v neskladju z Ustavo RS, ker je s tem, ko zakonodajalec ni predvidel plačila ustrezne denarne odmene za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje objektov državnega pomena, do izdaje odločbe o razlastitvi ali ustanovitve služnosti v javno korist oziroma pridobitve pravice do posesti v razlastitvenem postopku, pomenila prekomeren poseg v lastninsko pravico iz 33. člena Ustave.

13. Ustavno sodišče izpodbijane določbe sicer ni razveljavilo, ampak je v skladu z drugim odstavkom 47. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) samo ugotovilo njeno neskladje z Ustavo, saj je med postopkom pred Ustavnim sodiščem (z uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora, Uradni list RS, št. 61/71, ZureP-2) prenehala veljati, posledice njene neustavnosti pa v odprtih postopkih, v katerih jo mora sodišče še uporabiti, niso bile odpravljene.

14. V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sodbi X Ips 217/2014 z dne 19. 3. 2015 ima v primeru, ko je Ustavno sodišče tehniko ugotovitve protiustavnosti uporabilo zgolj zato, ker izpodbijana določba ne velja več, sicer pa bi jo razveljavilo, taka ugotovitev neustavnosti za odprte postopke enake učinke in posledice, kot bi jih imela razveljavitev.

15. V obravnavani zadevi je toženka o vprašanju izkazanosti pravice graditi odločila izključno na podlagi druge alineje prvega odstavka 54. člen ZUPUDPP, za katero je Ustavno sodišče z navedeno odločbo ugotovilo, da je neustavna. V skladu s povedanim pa se te določbe ne sme uporabiti, saj gre za razmerje, ki je sicer nastalo pred ugotovitvijo neustavnosti, vendar do tedaj o njem še ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS).

16. Ker torej izpodbijana odločba temelji na neustavni določbi druge alineje prvega odstavka 54. člen ZUPUDPP, v skladu s katero je investitorica v obravnavani zadevi izkazovala pravico graditi, je sodišče zaradi zmotne uporabe materialne prava na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

17. V ponovljenem postopku bo toženka torej morala ponovno o odločiti izkazanosti pravice graditi prizadete stranke. Pri tem ne bo smela uporabiti neustavne določbe druge alineje prvega odstavka 54. člen ZUPUDPP.