Jedro

Z zahtevo za izdajo začasne odredbe tožeča stranka predlaga odložitev izvršitve drugostopnega akta, to je odločbe senata Univerze v Mariboru. Te odločbe pa ni mogoče šteti za izpodbijani akt, zato je že iz tega razloga treba zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrniti.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

1. Z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom je rektor Univerze v Mariboru odločil, da se postopek za izvolitev tožnika v naziv izredni profesor za predmetno področje ..., ustavi. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 27. 2. 2019 vložil vlogo za ponovno izvolitev v naziv izredni profesor za predmetno področje ... na Fakulteti za ... Univerze v Mariboru. Vloga je bila obravnavana v skladu z določbami Statuta Univerze v Mariboru ter Merili za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev. Dne 24. 2. 2021 je tožnik vložil vlogo za prvo izvolitev v naziv redni profesor za habilitacijsko področje ... (podredna izvolitev v naziv izredni profesor) za predmetno področje ... na Fakulteti za ... Univerze v Mariboru. Prvostopni organ s sklicevanjem na 26. člen Pravilnika o postopku izvolitve v naziv visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev pojasnjuje da, kolikor je kandidat vložil novo vlogo za isto habilitacijsko področje, šteje, da je prejšnjo vlogo umaknil. V tem primeru izda rektor univerze sklep, da se postopek v zvezi s prejšnjo vlogo ustavi. Tožnik je zoper ta sklep vložil pritožbo, katero je Senat Univerze v Mariboru kot neutemeljeno zavrnil in potrdil prvostopno odločitev.

2. Tožeča stranka je skupaj s tožbo, s katero predlaga odpravo tako prvostopnega kot drugostopnega akta, vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe. Predlaga, da sodišče odloži izvršitev odločbe Senata Univerze v Mariboru št. 711-7504/2021-O 17/515-MP z dne 28. 5. 2021 do izdaje pravnomočne odločbe v tem postopku. Navaja, da bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda, pri presoji načela sorazmernosti pa ne bi bila prizadeta javna korist ali korist Univerze v Mariboru, ki bi lahko nadaljevala s postopkom redne odpovedi delovnega razmerja tožniku. Tožnik ima namreč ponovno vabilo v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitve za 21. 6. 2021. Pred tem je prejel že vabilo na razgovor dne 20. 4. 2018, skupaj z obvestilom delavcu o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po določbah prvega odstavka 82., drugega in tretjega odstavka 85. in 2. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Ker se pravne posledice v postopku redne odpovedi delovnega razmerja navezujejo na dokončnost odločb, kar pomeni, da lahko delodajalec nadaljuje postopek redne odpovedi, je treba odložiti izvršitev dokončnega akta do izdaje pravnomočne odločbe v tem postopku. Dodaja, da gre za edino zaposlitev tožnika in edini vir njegovega dohodka in dohodka njegove družine, sklep pa je očitno nezakonit, zato predlaga izdajo začasne odredbe, kot je zgoraj navedeno.

3. Tožena stranka v odgovoru na zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijanega akta predlaga, da sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrne. Navaja, da je tožnik glede na zakonske določbe iz 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) dolžan v zahtevi za izdajo začasne odredbe težko popravljivo škodo navesti konkretno in jo vsaj verjetno izkazati. Tega pa tožnik ni storil. V zvezi z navedbami, da se zoper njega vodi postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, tožena stranka navaja, da tudi s tem težko popravljiva škoda ni izkazana. Ob tem dodaja, da se z izdajo začasne odredbe preprečuje le škoda, ki bi nastala tožniku neposredno zaradi izpodbijanega akta, tožnikov morebitni uspeh v tem upravnem sporu pa bi pomenil zgolj nadaljevanje postopka za izvolitev v naziv profesor in mu še ne zagotavlja uspeha in posledične izvolitve v naziv izredni profesor. Ob tem je treba dodati, da je tožnik vložil še eno vlogo za izvolitev v naziv redni profesor in podredno v naziv izredni profesor, ta postopek pa je še vedno v teku, kar pomeni, da o tem, ali tožnik izpolnjuje pogoje za naziv izredni profesor, še sploh ni bilo odločeno. Predlaga, da sodišče zahtevo tožeče stranke za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe Senata Univerze v Mariboru z dne 28. 5. 2021 zavrne.

4. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

5. Tožeča stranka s tožbo izpodbija tako prvostopni kot drugostopni akt. ZUS-1 v prvem odstavku 2. člena določa, da odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. To so lahko tudi sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1)1. Upravni akti v smislu ZUS-1 pa niso tisti akti, izdani na podlagi pravnih sredstev, ki v izreku ne vsebujejo odločitve o pravici oziroma obveznosti posameznika in zato ne vplivajo na vsebino prvostopenjskega upravnega akta (npr. akt, s katerim se zavrne pritožba)2. V obravnavanem primeru je torej izpodbijani akt sklep rektorja Univerze v Mariboru, št. 711-7504/2021/15/531-TV z dne 3. 3. 2021. 6. Z zahtevo za izdajo začasne odredbe tožeča stranka predlaga odložitev izvršitve drugostopnega akta, to je odločbe senata Univerze v Mariboru, št. 711-7504/2021-O 17/515-MP z dne 28. 5. 2021. Kot je zgoraj obrazloženo, te odločbe niti ni mogoče šteti kot v upravnem sporu izpodbijani akt, zato je že iz tega razloga treba zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrniti. Drugi odstavek 32. člena ZUS-1 namreč določa, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo prizadela tožniku težko popravljiva škoda (odložitvena začasna odredba).

7. K navedenemu sodišče dodaja, da začasna odredba predstavlja nujni ukrep in zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode. Dokazati mora tudi, da takšna škoda zanjo predstavlja težko popravljivo škodo. Tožeča stranka predlaga izdajo odložitvene začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Tožnik lahko predlaga izdajo odložitvene začasne odredbe, kadar izpodbija odločbo, ki se izvršuje po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po ZUP pa se izvršujejo odločbe, s katerimi je strankam naložena neka obveznost. V upravnem postopku se namreč izvršba opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Niti sklep o ustavitvi postopka za izvolitev tožnika v naziv izredni profesor niti drugostopna odločba o zavrženju pritožbe zoper predmetni sklep se ne izvršujeta po določbah ZUP. S prvostopnim sklepom ni naložena obveznost, ampak je to procesni sklep, s katerim je postopek ustavljen, zato to ni upravni akt, ki se izvršuje po ZUP. Toliko bolj to velja za drugostopno odločitev, ki pomeni (le) presojo zakonitosti prvostopnega akta pred pritožbenim organom. Po obrazloženem odložitev izvršitve ni mogoča, posledično pa tudi ne izdaja začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-13. 8. Ker torej pogoji za izdajo odložitvene začasne odredbe iz zgoraj navedenih razlogov niso izpolnjeni, je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

9. Zgolj v dopolnitev gornji obrazložitvi sodišče še dodaja, da tožeča stranka tudi nastanka težko popravljive škode ni izkazala. Vrhovno sodišče RS je že večkrat poudarilo, da izdaja začasnih odredb ni namenjena splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih je določil zakon4. Tožeča stranka mora v zahtevi za izdajo začasne odredbe izkazati škodo v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1, torej, da bi ji z izvršitvijo akta nastala težko popravljiva škoda. Ta škoda mora izhajati iz izpodbijanega akta in prizadevati posameznika v njegovem pravno varovanem položaju. Tožnik mora tako utemeljiti, da želi preprečiti nastanek določene (oblike ali vrste) škode, ki izhaja iz posega v njegovo pravico ali pravno varovani interes. Za izdajo začasne odredbe mora izkazati tudi, da je ta škoda težko popravljiva5. Biti imenovan v naziv izredni profesor ni posameznikova pravica, materialne posledice zvezane v zvezi s tem, pa so ob uspehu v sodnem postopku popravljive.

10. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Glej Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019. 2 Glej uvodna pojasnila Zakona o upravnem sporu, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 28 in 29. 3 Tako tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 214. 4 Glej npr. odločitve v zadevah Vrhovnega sodišča RS I Up 145/2018 z dne 26. 7. 2018, I Up 348/2016 z dne 11. 1. 2017, I Up 117/2017 z dne 21. 6. 2017. 5 Glej kot v opombi 3.