Jedro

Pritožbeno sodišče se ni opredelilo glede vseh dokazov, ki jih je prva toženka predlagala v zvezi s trditvami o spremenjenem stanju nepremičnin. Dokaznih predlogov prve toženke tudi ni pravilno ocenilo v skladu z določbami 286. in 337. člena ZPP, pri čemer bi lahko to vplivalo na pravilnost sodbe.

Izrek

1. Reviziji se ugodi in sodba sodišča druge stopnje razveljavi ter zadeva vrne v nov postopek pritožbenemu sodišču. 2. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je nična kupoprodajna pogodba, št.... z dne 19.2.1992, ki sta jo sklenila prva toženka kot prodajalka in pravni prednik ostalih toženk (V. B.) kot kupec, trisobnega stanovanja s površino 80,33 m2, v pritličju zgradbe ... Zavrnilo je zahtevek, da se mora vzpostaviti pravno stanje pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, toženkam pa je naložilo, da tožnikoma plačajo pravdne stroške v znesku 295.475 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila.

2.Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbe vseh toženk in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča v ugodilnem delu in glede pravdnih stroškov.

3.E. d.o.o. (prva toženka) je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi "zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 1. in 2. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP". Revidentka poudarja, da pritožbeno sodišče pri odločanju ni upoštevalo, da je stanovanje, glede katerega je bila sklenjena sporna pogodba, v objektu, v katerem je še eno trisobno stanovanje, ki ga je prva toženka prav tako prodala takratnemu imetniku stanovanjske pravice v skladu z določbami Stanovanjskega zakona. Tožnica je proti prvi toženki in obema kupcema stanovanj vložila tožbo, pravdo pa je nato prvostopenjsko sodišče razdružilo tako, da se je pravda proti toženkam v tej zadevi vodila pod opr. št. II P 1638/2002, v zadevi proti prvotoženki in kupcema D. in A. C. pa pod opr. št. II P 348/96. Zadevi pa sta identični. Prvostopenjsko sodišče je najprej odločilo o zadevi pod opr. št. II P 348/96, v kateri so stranke navajale dejstva in predlagale dokaze, ki so se nanašali tako na ugotavljanje dejanskega in pravnega stanja celotne nepremičnine ob zaplembi premoženja, kot tudi glede sedanjega stanja te nepremičnine, vključno z objekti na zemljišču. Tožnica je v spis pod opr. št. II P 348/96 vložila kot dokaz o dejanskem stanju nepremičnine in objektov v času zaplembe, zapisnik o zaplembi in fotografije, ki naj bi bile, kot je tožnica izjavila na naroku 15.2.2002, iz leta 1946. Prvotoženka pa je med drugim na naroku 15.10.2002 kot dokaz za svoje navedbe v pripravljalni vlogi, da predmetni stanovanji v času zaplembe nista obstajali in da gre zaradi izvedenih dozidav in prezidav tudi glede na spremenjeno namembnost, za drug objekt, kot pa izhaja iz zapisnika o zaplembi in fotografij iz leta 1946, vložila v spis fotografije o današnjem stanju objekta. Sodišče je izvedbo omenjenih dokazov dopustilo. Omenjena dejstva in dokazi pa za odločitev o samem tožbenemu zahtevku v zadevi opr. št. II P 348/96 niso bili odločilni, saj je sodišče ugotovilo, da je bila prodajna pogodba sklenjena pred uveljavitvijo ZDen in je že zato zavrnilo tožbeni zahtevek. So pa ta dejstva in dokazi pomembni za odločitev v predmetni zadevi, ker je bila prodajna pogodba sklenjena po uveljavitvi ZDen, vendar se sodišče tako prve kot druge stopnje do njih ni opredelilo, pa bi se moralo. Prva toženka je navajala v svoji pripravljalni vlogi z dne 7.3.2003, da gre pri objektu, v katerem je sporno stanovanje, za drugo stvar, kar naj bi izhajalo tudi iz dokumentacije, ki jo je vložila tožeča stranka v zadevi pod opr. št. II P 348/96. Sklicevala se je na svoje navedbe v spisu ter kot dokaz predlagala "vpogled v spis", v katerem so tudi druga dokazila, ki se nanašajo na ta objekt, tako tudi fotografije o sedanjem stanju objekta, ki jih je vložila prva toženka. Prvostopno sodišče je dokaz z vpogledom v spis opr. št. II P 348/96 in v vse dokaze, ki se nahajajo v tem spisu, dopustilo na naroku dne 10.4.2003. Ker so bile tako podlaga za odločitev prvostopnega sodišča v predmetni zadevi tudi vse navedbe in dokazi, ki so jih stranke vložile v spis pod opr. št. II P 348/96, ne drži ugotovitev pritožbenega sodišča, da je prva toženka šele v pritožbi uveljavljala dokazni predlog za vpogled v fotografije, s katerimi dokazuje svojo trditev, da objekt, v katerem je stanovanje, zaradi izvedenih gradbenih sprememb ter namembnosti ni več isti objekt, kot je stal na zemljišču v času zaplembe. Stališče revidentke je tudi, da je pritožbeno sodišče svojo odločitev napačno oprlo na poročilo o pravnem in dejanskem stanju zadeve v denacionalizacijskem postopku, ki je bilo sestavljeno v letu 1993 in je prva toženka proti njemu tudi ugovarjala. Tudi iz historičnega zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da je na zemljišču bil nek "provizorij", kar nikakor ne more predstavljati objekta, v katerem je dvoje trisobnih stanovanj in sedem garaž.

4.Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena nasprotni stranki, ta pa nanjo ni odgovorila.

5.Revizija je utemeljena.

6.Za odločanje o ničnosti sporne prodajne pogodbe je vsekakor pravno pomembno vprašanje, ali je bila sporna prodajna pogodba sklenjena glede tiste stvari, ki je bila zaplenjena in torej predmet denacionalizacije. S tem v zvezi tudi ni nepomembno, da se je sodišče v okviru zadeve II P 348/96, dne 23.5.2002 odločilo za ločeno obravnavanje zahtevkov v zvezi s posameznima spornima prodajnima pogodbama, pri čemer so bili določeni dokazi, ki so se nanašali na obseg zaplenjenega premoženja in kasnejše spremembe, že predlagani. V postopku ločenega obravnavanja zahtevka (na katerega se posredno nanaša revizija) opr. št. II P 1683/2002 je prva toženka v svoji pripravljalni vlogi dne 7.3.2003 postavila konkretne trditve o tem, da se je stanje zaplenjenih nepremičnin kasneje bistveno spremenilo, pri čemer se je sklicevala na že zbrane dokaze v postopku II P 348/96. S tem v zvezi torej ne drži ugotovitev pritožbenega sodišča (tretji odstavek tretje strani sodbe), da prva toženka ni pravočasno podala dokaznih predlogov, temveč je to storila šele prepozno v pritožbi. Pritožbeno sodišče se tako ni opredelilo glede vseh dokazov, ki jih je prva toženka predlagala v zvezi s trditvami o spremenjenem stanju nepremičnin. Dokaznih predlogov prve toženke tudi ni pravilno ocenilo v skladu z določbami 286. in 337. člena ZPP, pri čemer bi lahko to vplivalo na pravilnost sodbe.

7.Revizijsko sodišče je razveljavilo v celoti sodbo pritožbenega sodišča na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP. Učinki revizije prve toženke se raztezajo na sporno razmerje ostalih toženk, ker gre glede na naravo spora (vprašanje ničnosti pogodbe, ki so jo sklenile toženke oziroma njihovi pravni predniki) za enotno sosporništvo(1). Odločitev o revizijskih stroških ima podlago v tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj določbe 196. člena ZPP.