Jedro

S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, plačilni nalog. Ugovore zoper plačilni nalog je dopustno uveljavljati s pravnimi sredstvi po določbah ZP-1. Navedenih ugovorov zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je izključno presoja pravilnosti in nezakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.

Ustavna pritožba ne vpliva na izvršljivost izvršilnega naslova.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II.V saka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Carinski urad Murska Sobota je z izpodbijanim sklepom začel zoper tožnico davčno izvršbo dolžnega zneska neplačane globe na podlagi plačilnega naloga Mestnega redarstva MOL, št. 13038322 z dne 4. 1. 2012, ki s stroški izvršbe znaša 525,00 EUR, z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnica pri bankah in hranilnicah.

Ministrstvo za finance je sklep potrdilo in pritožbo tožnice zavrnilo. V obrazložitvi uradoma ugotavlja skladnost izpodbijanega sklepa z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) o davčni izvršbi, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa tožnici pojasni, da v postopku davčne izvršbe izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati (peti odstavek 157. člena ZDavP-2).

Tožnica se z odločitvijo ne strinja, ker je bil plačilni nalog izdan brez dokazov in brez zaslišanja prič, ki so opazovale dogajanje. Na Ustavno sodišče je vložila ustavno pritožbo, zato meni, da je izpodbijana odločitev nemerodajna. V dopolnitvi tožbe dodatno opozarja, da upnik ne na prvi in ne na drugi stopnji na pritožbo ni odgovoril v 8 dneh. Zato se po mnenju tožnice, ob upoštevanju 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), šteje, da je od postopka odstopil. Zahteva tudi povrnitev vseh stroškov, ki so povezani s postopkom.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z zakonom, na katerega se sklicuje. Pravilni so tudi razlogi, s katerimi je odločitev utemeljena v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in odločbe o pritožbi ter razlogi, s katerimi davčni organ druge stopnje zavrne pritožbene ugovore.

Tožbene navedbe so vsebinsko enake pritožbenim. Kot tožnici pravilno pojasni davčni organ druge stopnje, se s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru plačilni nalog. Ugovore zoper plačilni nalog je namreč dopustno uveljavljati s pravnimi sredstvi po določbah ZP-1. Navedenih ugovorov zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je izključno presoja pravilnosti in nezakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi. Zakonski pogoj za izdajo sklepa o davčni izvršbi je izvršilni naslov s klavzulo o izvršljivosti. Z navedbo o vloženi ustavni pritožbi zato tožeča stranka ne more biti uspešna. Sodišče dodatno pojasnjuje, da ustavna pritožba ne vpliva na izvršljivost izvršilnega naslova. Postopek davčne izvršbe (kot specialno urejen postopek upravne izvršbe) pa se vodi po določbah ZDavP-2 in se v njem določbe ZIZ, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ne uporabljajo.

Ker po povedanem tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ni našlo, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

Sodišče je v zadevi odločilo izven glavne obravnave, ker o dejstvih, ki so za odločitev pravno pomembna, med strankama ni spora (59. člen ZUS-1).