Jedro

Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP njegove prošnje za dodelitev BPP utemeljeno zavrnil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo Bpp 30/2014-2 zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev nujne in izjemne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s tožbo zoper odločbe Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 290/2013-2 z dne 17. 12. 2013, Bpp 317/2013-2 z dne 20. 12. 2013 in Bpp 335/2013-2 z dne 2. 1. 2014. Z izpodbijano odločbo Bpp 59/2014-2 je organ zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev nujne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 154/2014 z dne 12. 4. 2014. Z izpodbijano odločbo Bpp 82/2014-2 je organ zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev nujne in izjemne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi z vložitvijo revizij zoper sodbi Upravnega sodišča RS I U 45/2014 in I U 47/2014. Z izpodbijano odločbo Bpp 85/2014-2 pa je organ zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev nujne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem za vložitev tožbe zoper dopolnilno odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 228/2013-5 z dne 5. 2. 2014. V obrazložitvah vseh izpodbijanih odločb se organ sklicuje na to, da tožnik z višino lastnega dohodka presega cenzus za odobritev BPP, ki ga kot pogoj določa 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V zvezi s prošnjo za izjemno BPP pa organ citira določbo 22. člena ZBPP in ugotavlja, da tožnik k prošnji ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da so mu zaradi zdravstvenih razlogov nastali upravičeni stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, prav tako pa ni predložil nobenega dokazila, iz katerega bi izhajalo, da mu je nastala izredna finančna obveznost, za katero ni vedel oziroma z njo ni mogel računati.

2. Tožnik v tožbi po svojem zakonitem zastopniku navaja, da organ ni upošteval ZBPP in 165. člena ZUP oziroma da ju je uporabil napačno. Iz dosedanjih postopkov je namreč splošno znano, da je tožnik brez kakršnegakoli premoženja, da se mu invalidska pokojnina rubi ravno zaradi dolgoletnega kratenja njegove pravice do enakih možnosti, kratenja pravice do sodnega varstva in pravnih sredstev. Pravi, da nedvomno izpolnjuje vse pogoje za dodelitev nujne ali izjemne BPP, za katero denarni cenzus znaša 1.060,00 EUR, njegovi mesečni prejemki oziroma invalidska pokojnina pa znaša 824,65 EUR mesečno. Sodišču predlaga odpravo izpodbijanih odločb in vrnitev zadev drugemu organu v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča so izpodbijane odločbe zakonite in utemeljene. Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP, ker je s tem tožnik presegel dohodkovni cenzus, njegove prošnje za dodelitev BPP utemeljeno zavrnil. 6. Tožnik v tožbi ne navaja nobene konkretne okoliščine, s katero bi izpodbijal ugotovljeno dejansko stanje iz odločb oziroma ne navaja razlogov, zaradi katerih se ne strinja z izpodbijanimi odločitvami in bi bili ob odločanju, presoji izpodbijanih odločb, relevantni. Zgolj s pavšalnim sklicevanjem na splošno znano dejstvo, da je brez premoženja, pa ne more izpodbiti izdanih zavrnilnih odločb, s katerimi je organ za BPP zavrnil dodelitev nujne BPP.

7. V zvezi z zavrnitvijo njegovih prošenj za dodelitev izjemne BPP in v zvezi s tožbeno navedbo, da izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP, pa sodišče pojasnjuje, da se izjemna BPP po prvem odstavku 22. člena ZBPP dodeli, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena ZBPP in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti. Gre za kumulativno določene pogoje, zato dejstvo, da bi tožnik sicer lahko izpolnjeval finančni pogoj iz te določbe, ne izkazuje pa razmer, ki bi po vsebini ustrezale okoliščinam, na nastanek katerih ni imel vpliva in je zaradi njih materialno ogrožen, ne zadošča za izjemno BPP.

8. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.