Jedro

Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v obdobju dveh let dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, nima možnosti tehtanja, ali naj mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče ali ne, temveč je to dolžno storiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 25. 7. 2021, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi odločitve o sankcijah (četrti odstavek 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče oziroma, da se mu izrečena sankcija omili ali odloči o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za nedoločen čas.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 21. 10. 2021 ugotovilo, da je storilcu bilo s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 8. 9. 2021, ki je postala pravnomočna 13. 10. 2021, za prekršek storjen 25. 7. 2021 z motornim vozilom B kategorije, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker tretji odstavek 22. člena ZP-1 določa, da sodišče storilcu, ki v obdobju dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, je odločitev sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, pravilna in zakonita.

5. Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerilo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v katerem sodišče zgolj ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot so predpisani v tretjem odstavku 22. člena ZP-1. Iz povzete določbe tretjega odstavka 22. člena ZP-1 tako tudi jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v obdobju dveh let dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, nima možnosti tehtanja, ali naj mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Tako v okviru predmetnega postopka ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, v katerih storilec izraža obžalovanje za storjeni spodrsljaj in poudarja, da v svoji 46-letni karieri voznika še nikoli ni bil kaznovan, da je dopolnil 67 let, žena pa 73 let, da vozniški izpit nujno potrebuje zaradi lastnega oskrbovanja ter skrbi za ženo, da je od njegovih prevozov poleg žene odvisna tudi vnukinja, ki jo večkrat na teden vozi iz šole, da je kraj bivanja približno 5 km oddaljen od prve trgovine, da žena nima izpita, da javnega prevoza ni, da jima dohodki ne omogočajo uporabe taxi službe v vsakodnevne namene in da se zato s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja praktično onemogoča preživljanje storilca in njegove žene. Te pritožbene navedbe in nadaljnja pritožbena pojasnjevanja, da je dogodek storilca globoko zaznamoval, da zanj predstavlja hudo moralno in finančno breme, da tovrstna dejanja niso v njegovi naravi in da je že z izrekom globe bil dosežen cilj prevzgoje za nadaljnje primerno ravnanje v cestnem prometu, se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva in so zato za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne. Dejstva in okoliščine, ki jih storilec izpostavlja v pritožbi, lahko sodišče upošteva šele v postopku odločanja o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki pa ga mora storilec vložiti pod pogoji in na način, kot mu je bilo pojasnjeno v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, torej po prejemu tega sklepa v roku 15 dni.

6. Glede na navedeno, ko je sodišče prve stopnje pravilno in celovito ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva ter na podlagi ugotovljenih dejstev pravilno uporabilo materialne predpise ZP-1, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka o prekršku, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.