Jedro

Splošno je znano, da se živa meja zasaja namesto postavitve mejnih znamenj in predstavlja mejo med zemljišči, tako, da so brez podlage trditve, da živa meja poteka v notranjosti nepremičnine nasprotnega udeleženca, zlasti ob trditvi, da je pravni prednik nasprotnih udeležencev zasadil mejo v soglasju s pravnim prednikom predlagatelja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da znaša vrednost spornega zemljišča 598,50 EUR.

Meja med parcelama št. 8 in 7/2, last predlagateljev, ter parcelama št. 7/4 in 7/3, vse k. o. x, last prvega nasprotnega udeleženca se določi po močnejši pravici tako, da poteka meja med parcelama št. 7/2 in 7/4 od točke 561 v ravni liniji do točke 560, kot je označeno v skici izvedenca, ki je sestavni del tega sklepa, z odebeljenim črnim poligonom, meja med parcelama št. 8 in 7/3 pa poteka v ravni liniji od točke 560 do točke S1, kjer se zalomi in naprej poteka v ravni liniji do točke S2, nato pa v ravni liniji glede na daljico S1 do S2 naprej do dotikališča z linijo meje parc. št. 5, ki je javno dobro, pri čemer se dotikališče označi s točko S3 in predstavlja tromejo med parc. št. 8, 7/3 in 5 in se označi v skici izvedenca z odebeljenim vijoličnim poligonom.

Skica izvedenca z dne 12. 11. 2015 je sestavni del tega sklepa.

Vsak udeleženec tega postopka nosi svoje stroške postopka, skupne stroške, ki znašajo 2.085,15 EUR in med katere sodijo stroški izvedenca v znesku 1.912,80 EUR in sodne takse v znesku 150,00 EUR ter zunanjega poslovanja sodišča v znesku 22,35 EUR, pa so dolžni plačati predlagatelji na eni strani in prvi nasprotni udeleženec na drugi strani po enakih delih, pri čemer je ob upoštevanju plačila sodne takse in predujma za izvedeništvo s strani predlagateljev prvi nasprotni udeleženec dolžan slednjima povrniti znesek 1.042,58 EUR v 15-tih dneh z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje tega sklepa do plačila, preostanek predujma v znesku 64,85 EUR pa se vrne predlagateljici.

2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje prvi nasprotni udeleženec, ki v pritožbi predlaga, da mu pritožbeno sodišče ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da določi mejo tako kot jo je pokazal prvi nasprotni udeleženec v skici, označeno z zeleno črtkano barvo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi nasprotni udeleženec navaja, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je imel predlagatelj sporno zemljišče v mirni posesti pred in po 24. 11. 2002 in da ga je priposestvoval. Sodišče je napačno povzelo dokazno oceno na podlagi izpovedi prič. Sodišče ni upoštevalo izpovedi A. A. in njenih sinov, upoštevalo je samo izpoved predlagateljice in prič. Pravni predniki so zasadili živo mejo v notranjost svoje nepremičnine in je meja potekala stran od žive meje, gledano proti nepremičnini predlagateljev. Drugačni zaključki so pravno zmotni, napačni in pristranski, prav tako zaključek, da je bila meja jasna in nesporna. Predlagatelj je živo mejo vzdrževal in negoval po navodilu nasprotnih udeležencev. Resne presoje ne more vzdržati stališča, da so pravni predniki nasprotnih udeležencev živo mejo šteli za mejno znamenje. Predlagatelj ni bil v dobri veri, da sporni svet pripada njemu, posest nad živo mejo je izvrševal na viciozen način. Kot kupec, ki je zaupal v podatke zemljiške knjige nasprotni udeleženec ne more trpeti negativnih posledic priposestvovanja. Napačna je tudi odločitev o stroških in teku zamudnih obresti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V konkretnem primeru so bili dani pogoji za določitev meje po močnejši pravici, kot jo je določilo sodišče prve stopnje (člen 77 Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju: SPZ). V konkretnem primeru je sodišče določilo mejo po sredini žive meje, ker je ugotovilo, da sta sporni del zemljišča predlagatelja priposestvovala, saj sta imela v posesti sporni del zemljišča najmanj od leta 1992 in da sta bila zakonita in dobroverna posestnika (člen 28/2 ZTLR). Za take zaključke je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage v izvedenih dokazih, ki jih je tudi ocenilo. Logični in pravilni so zaključki sodišča prve stopnje in jih kot take sprejema tudi pritožbeno sodišče, da je pritožba prvega nasprotnega udeleženca, ki se ne strinja s tako dokazno oceno, neutemeljena. Splošno je znano, da se živa meja zasaja namesto postavitve mejnih znamenj in predstavlja mejo med zemljišči, tako, da so brez podlage trditve, da živa meja poteka v notranjosti nepremičnine nasprotnega udeleženca, zlasti ob trditvi, da je pravni prednik nasprotnih udeležencev zasadil mejo v soglasju s pravnim prednikom predlagatelja. Kot že omenjeno, z nasprotnimi pritožbenimi trditvami nasprotnih udeležencev izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, v katero pritožbeno sodišče ne dvomi. Pravilno je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je bila meja med parcelama 7/2 in 7/4 do točke 560 že pravnomočno in dokončno določena v upravnem postopku in drugačno določanje meje ni dopustno, kot neutemeljeno trdi nasprotni udeleženec.

5. Pravilna je tudi odločitev o stroških z upoštevanjem določb člena 35 ZNP, saj vsak udeleženec sam trpi svoje stroške. O skupnih stroških pa odloči sodišče, v kakšnem razmerju jih trpijo. V teh postopkih ne velja načelo uspeha in potrebnosti stroškov.

6. Glede na navedeno je bilo pritožbo nasprotnega udeleženca zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365 točka 2 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).