Jedro

Prav ima pritožba, da so razlogi v izpodbijani sodbi o tem, zakaj sodišče ni zaslišalo A. A. ki je izrecno zahteval, da se ga v tem postopku zasliši, neprepričljivi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče v hitrem postopku o prekršku zahtevi za sodno varstvo (v nadaljevanju: ZSV) odgovorne osebe A. A. in pravne osebe A. d.o.o. zoper odločbo o prekršku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – Inšpektorata RS za delo – Območna enota Celje – Velenje z dne 5. 2. 2020 delno ugodilo in izpodbijano odločbo o prekršku spremenilo tako, da je globo, izrečeno pravni osebi A. d.o.o. zaradi prekrška po 25. točki prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom člena 217 ZDR in zaradi prekrška po 27. točki prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom člena 217 ZDR-1, to je enotno globo v višini 3.000,00 EUR omililo na 1.000,00 EUR, ob upoštevanju določila šestega odstavka člena 26 Zakona o prekrški (ZP-1) in odločbo o prekršku prekrškovnega organa spremenilo še v delu glede odgovorne osebe pravne osebe in sicer je enotno globo, ki je bila izrečena odgovorni osebi A. A. v višini 900,00 EUR zaradi prekrška po 25. točki prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom člena 217 ZDR in zaradi prekrška po 27. točki prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom člena 217 ZDR-1 omililo na 300,00 EUR, v preostalem delu pa je ZSV obeh storil zavrnilo kot neutemeljeno. Obe storilki je posledično oprostilo plačila stroškov postopka.

2. Taki odločitvi storilki nasprotujeta zaradi pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in zaradi kršitve zakona ter predlagata, da se izpodbijana sodba razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma, da se obema storilkama namesto globe izreče opomin.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Obstoj bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 pritožba utemeljuje s tem, ker odgovorna oseba pravne osebe A. A. ni bil zaslišan v tem prekrškovnem postopku, saj je na zaslišanje želel priti, ker pa ga sodišče ni zaslišalo, mu je s tem bila odvzeta možnost, da se zagovarja in pojasni ugotovitve, ki so nepravilne in na katerih temelji izpodbijana sodba.

5. Iz izpodbijane sodbe v tem delu izhaja, da je prvo sodišče v hitrem postopku o prekršku sklenilo dopolniti dokazni postopek, ki ga je izvedel že prekrškovni organ in je v tem dokaznem postopku zaslišalo oškodovanca B. B., ni pa zaslišalo A. A., kot odgovorne osebe, kar je obrazložilo v točki 3) izpodbijane sodbe, ko je pojasnilo, da sta storilec in priča C. C. opravičila izostanek, zato se je sodišče naknadno odločilo, da storilca A. A. ne bo zaslišalo iz razloga, ker je vse pojasnil v vloženi ZSV in prekršek priznal. 6. Pregled spisovnega gradiva v tej smeri pokaže, da je prekrškovni organ v tem prekrškovnem postopku kot storilki obravnaval pravno osebo A. d.o.o., gradnje in storitve d.o.o. iz A. in odgovorno osebo pravne osebe A. A., ki je 100 % lastnik navedene pravne osebe. Prvo sodišče A. A. in tudi pričo C. C. vabilo na zaslišanje 18. 10. 2021, vendar je A. A. svoj izostanek opravičil zaradi službene obveznosti, nato je bil narok za zaslišanje znova razpisan za dne 25. 11. 2021, ko sta storilec A. A. in priča C. C. svoj izostanek znova opravičila zaradi zdravstvenih težav, nato pa je bil narok znova razpisan 23. 12. 2021, nanj sta bila vabljena tako storilec A. A. in priča C. C., storilec A. A. pa je svoj izostanek znova opravičil zaradi zdravstvenih težav, kar je utemeljil s priloženim zdravniškim spričevalom. Prvo sodišče v nadaljevanju ni več izvajalo dokazov, na narok ni vabilo niti storilca A. A. 7. Prav ima pritožba, da so razlogi v izpodbijani sodbi o tem, zakaj sodišče ni zaslišalo A. A., ki je izrecno zahteval, da se ga v tem postopku zasliši, neprepričljivi. Res je sicer, da je A. A. svoj izostanek trikrat opravičil, vendar glede na dejstvo, da je sodišče po vsakem opravičilu znova razpisalo narok za zaslišanje, je iz tega mogoče sklepati, da je njegovo zaslišanje prvo sodišče štelo za potrebno, kar pomeni, da bi ta dokaz moralo izvesti na podlagi možnosti, ki jih določa ZP-1 za zaslišanje storilca, zlasti glede na določbo člena 116 ZP-1, ki določa, kako ravnati v primeru, če se pravilno povabljeni storilec ne zglasi na vabilo sodišča in svojega izostanka ne opraviči, oziroma če je očitno, da se storilec izmika. Prav tako ne drži, da je storilec A. A. kot odgovorna oseba v celoti priznal storitev očitanih prekrškov. V zahtevi za ZSV je pojasnil situacijo poslovanja pravne osebe, ki je prav tako storilka v tem postopku o prekršku, vendar pa je v tej isti ZSV še pojasnil, da je oškodovanec zaradi blokade računa pravne osebe dobil na roke izplačane določene zneske iz osebnega premoženja odgovorne osebe A. A., kar je ta delno sicer v svoji izpovedbi potrdil. 8. Zato je prvo sodišče s tem, ko je iz spisovnega gradiva več kot očitno razvidno, da je sodišče zaslišanje A. A. štelo za potrebno, pa tega v nadaljevanju ni storilo in se ni poslužilo ukrepov za zagotovitev storilčeve prisotnosti na zaslišanju, kršilo določbo prvega odstavka člena 90 ZP-1, ki določa, da ima obdolženec (storilec) pravico, da se zagovarja, predlaga dokaze in daje druge pritožbe, da vloži pritožbo in uporablja druga pravna sredstva, s čemer se je prvemu sodišču pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP, ki ima za posledico ugoditev pritožbi in razveljavitev zadeve ter vrnitev le-te prvemu sodišču v nov postopek.

9. V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče tako, kot je zgoraj obrazloženo, natančno proučiti dokazne predloge pravne in odgovorne osebe v vloženi ZSV in izvesti vse tiste dokaze, ki so potrebni zaradi ugotavljanja pravno relevantnih dejstev v zvezi s prekrški, ki se očitajo obema storilkama. Predvsem pa ne bo smelo prezreti, da je odgovorna oseba ves čas vztrajala, da se jo zasliši in da pojasni situacijo poslovanja pravne osebe v času, ko naj bi bili storjeni prekrški, zlasti pa bo moralo razčistiti, v kolikšni meri je oškodovanec tako, kot izhaja tudi iz njegove izpovedbe, v zvezi z izplačilom plač in regresa bil že poplačan. Ob tem bo moralo odločiti tudi o dokaznem predlogu za zaslišanje C. C., ki ga je doslej vsakič vabilo na zaslišanje, pa zaslišanje ni bilo izvedeno, pri čemer C. C. svojih izostankov z zaslišanja ni opravičil. Le tako ponovno izveden postopek pred sodiščem prve stopnje bo dal odgovor na vprašanje o tem, ali je pravni in odgovorni osebi mogoče z gotovostjo očitati storitev očitanih prekrškov. V primeru, da pa bo sodišče znova ugotovilo, da sta pravna in odgovorna oseba odgovorni za storitev očitanih prekrškov pa bo pri izreku morebitne sankcije moralo izhajati iz splošnih pravil za odmero sankcije, ki so določena v členu 26 ZP-1, v primeru omilitve sankcije (globe) pa bo moralo dosledno izhajati iz določbe šestega odstavka člena 26 ZP-1, ki določa, da sodišče sme storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, če tako določa zakon ali pa če ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek sankcije, pri čemer ne bo smelo prezreti, da se omilitev sankcije nanaša na vsak posamezni prekršek, ne pa na izrek enotne globe, kot nepravilno izhaja iz izpodbijane sodbe.