Jedro

Zavrnitev predloga na zaslišanje pri zaprošenem sodišču ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka. Po 224. čl. ZPP dokaze praviloma izvaja sodnik, ki vodi postopek. S tem je varovano načelo neposrednosti. Le izjemoma, zaradi tehtnih razlogov, se dokaz izvede pred zaprošenim sodiščem. Takih razlogov v obravnavani zadevi ni. Tožnik je imel možnost prihoda na sodišče, zato odstop od neposrednosti izvajanja dokazov ne bi bil utemeljen.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zneska 956.027,00 SIT. Tožbeni zahtevek se nanaša na izplačilo dobitka na igralnem avtomatu, vendar tožnik ni dokazal, da je priigral vtoževani znesek.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Potrdilo je prvostopno oceno dokazov, po kateri tožnik sploh ni imel možnosti priigrati dobitka v vtoževanem znesku, saj je bil najvišji dobitek 44.000,00 SIT. Tožnik je bil pravilno vabljen na glavno obravnavo, a se naroka ni udeležil. Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo iz vseh revizijskih razlogov in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom. Kot kršitev določb pravdnega postopka navaja dejstvo, da sodišče tožnika ni zaslišalo kot stranko in ni ugodilo predlogu na zaslišanje pred zaprošenim sodiščem. Navaja, da tožnik ni prišel na sodišče zaradi groženj toženca. Sodišču očita tudi prekoračitev tožbenega zahtevka. Sprašuje, zakaj mu sodišče ni prisodilo 44.000,00 SIT, kolikor je znašal najvišji dobitek. Vztraja pri tem, da se zasliši pred zaprošenim sodiščem.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odst.390.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožnik je bil pravilno vabljen na glavno obravnavo in je sodišče pri tem upoštevalo njegovo željo, da je bil narok določen tako, da je imel dovolj časa za potovanje in zagotovitev vizuma. Tožnik je prišel iz Srbije v K., a ga kljub temu ni bilo na obravnavo, češ da mu toženec grozi. Ta izgovor po ugotovitvi sodišča prve stopnje ni dokazan. Vsekakor pa vzrok za tožnikov izostanek s sodišča ni nobena napaka sodišča. Sodišče je tožnika povabilo v skladu z njegovimi predlogi in mu s tem omogočilo sodelovanje na obravnavi. Tudi zavrnitev predloga na zaslišanje pri zaprošenem sodišču ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka. Po 224.čl. ZPP dokaze praviloma izvaja sodnik, ki vodi postopek. S tem je varovano načelo neposrednosti. Le izjemoma, zaradi tehtnih razlogov, se dokaz izvede pred zaprošenim sodiščem. Takih razlogov v obravnavani zadevi ni. Tožnik je imel možnost prihoda na sodišče, zato odstop od neposrednosti izvajanja dokazov ne bi bil utemeljen.

Ker je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen, je očitek prekoračitve zahtevka nesmiseln.

Tožnik svoj zahtevek opira na trditev, da je priigral dobitek v znesku 956.027,00 SIT. Tega ni dokazal. Česa drugega pa ni trdil. Zato se neutemeljeno sprašuje, zakaj mu sodišče ni prisodilo drugega zneska. Ne gre za to, da ugotovljeni največji možni dobitek v znesku 44.000,00 SIT predstavlja manj, kot tožnik uveljavlja in da bi torej sodišče moralo delno ugoditi zahtevku tako, da bi tožniku priznalo ta znesek. Tako stališče bi bilo utemeljeno, če bi tožnik trdil in dokazal, da je priigral zadetek v znesku 44.000,00 SIT. Vendar je o tem znesku govorila samo tožena stranka kot o največjem možnem dobitku, ne pa tudi, da je tožnik ta dobitek dejansko priigral. Ker tega torej nihče ni trdil in dokazoval, ne more biti tožnikov zahtevek utemeljen niti v tej višini.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).