Jedro

Predlagatelj je predlagal poočitbo spremembe podatkov o imetniku pravice, ko bi se v firmi družbe črtal dostavek "družbena lastnina". Ta dostavek izkazuje, da je še vedno vpisana družbena lastnina (ni del firme). Ker je poočitev v 114. členu ZZK opredeljena kot pomožni vpis, predlagatelj pa dejansko predlaga glavni vpis (vknjižba lastninske pravice), bi moral predlagatelj vložiti predlog za vknjižbo lastninske pravice na predmetni nepremičnini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep Dn 24912/2023 z dne 16.2.2023, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica zavrnila zemljiškoknjižni predlog za poočitev spremembe podatkov o imetniku pravice, po katerem naj bi bila namesto „A. d.o.o. družbena lastnina“ imetnica "B. d.o.o."

2. Predlog je bil zavrnjen, ker predlagatelj poskuša doseči spremembo imetnika lastninske pravice in ne le spremembe imena pravnega subjekta. Sodišče prve stopnje je ugovor s podobnimi razlogi zavrnilo, ter pojasnilo, da je poočitev spremembe podatkov o imetniku pravice urejena v 116. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK). Gre za pomožni vpis, ko se vpiše taka sprememba identifikacijskih podatkov, ki nima pravnih učinkov, na primer evidentiranje spremembe sedeža, naziva, … Ker morajo biti praviloma imetniki pravic v zemljiški knjigi vpisani s podatki iz javnih registrov, se spremembe iz registrov tudi avtomatično prevzamejo v zemljiško knjigo. Učinek, ki ga želi s tem vpisom doseči predlagatelj, je mogoče doseči le z vknjižbo.

3. Zoper sklep se je predlagatelj pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijani sklep tako spremeni, da se predlogu za poočitev podatkov o imetniku pravice ugodi. Lastninska pravica v korist pravne osebe, predlagatelja, je bila vpisana avtomatsko na podlagi določbe tretjega odstavka 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (v nadaljevanju ZLDNL). Pri vpisu je očitno prišlo do napake, ostal je pristavek "družbena lastnina". V času vpisa v zemljiško knjigo po ZLDNL predlagatelj sicer ni imel dodatka "družbena lastnina", to izhaja tudi iz podatkov sodnega registra, ter gre za fiktivni in pomotni dodatek k firmi predlagatelja. V zemljiški knjigi je vpisana obstoječa pravna oseba, predlagatelj. Zahteva, da se vpis v zemljiški knjigi popravi, da je vpisana obstoječa pravna oseba z obstoječo firmo. Nekoč je obstajala vknjižena pravica uporabe na predmetni nepremičnini v korist predlagatelja, ki pa se je po uradni dolžnosti vknjižila v zemljiško knjigo kot transformirana v lastninsko pravico, a z napačno firmo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj je zemljiškoknjižni predlog vložil kot tip predloga 115, predlagal je poočitbo spremembe podatkov o imetniku pravice, ko bi se v firmi družbe črtal dostavek "družbena lastnina". Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom, ki jih je v utemeljitev odločitve podalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Ta dostavek dejansko izkazuje, da je še vedno vpisana družbena lastnina (ni del firme). Ker je poočitev v 114. členu ZZK opredeljena kot pomožni vpis, predlagatelj pa dejansko predlaga glavni vpis (vknjižba lastninske pravice), bi moral predlagatelj vložiti predlog za vknjižbo lastninske pravice na predmetni nepremičnini, kar bi, oziroma bo, če bo predlog vložil, utemeljeval z navedbami, ki jih je delno podal že v tem postopku, in priloženimi listinami (na primer izpis iz sodnega registra,...), s katerim izkazuje, da je podana podlaga za vknjižbo lastninske pravice.

6. Sodišče druge stopnje je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).