Jedro

Morebitno neplačevanje preživnine ne jemlje pravice do medsebojnih stikov niti mld. M. niti njegovemu očetu (nasprotnemu udeležencu).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, s katero je na podlagi predloga nasprotnega udeleženca S. T. odločilo, da se stiki med njim in mld. sinom M. L., ki so bili dogovorjeni s sodno poravnavo z dne 16. 03. 2007, spremenijo tako, da potekajo vsako popoldne, ko mati B. L. otroka pripelje ob 15. uri na CSD , kjer ga prevzame oče S. T., s katerim otrok ostane do 17. ure, ko ga na C. ponovno prevzame mati B. L., pri čemer naj bi bil prvi stik v sredo 13. 12. 2011 in tako vsako sredo do vključno 25. 01. 2012 (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da od 28. 01. 2012 stiki vsako sredo potekajo še naprej tako, da oče ob 16. uri prevzame otroka na domu matere in ga ob 18. uri vrne na isti naslov ter vsak drugi vikend od sobote do nedelje (s pričetkom 28. 01. 2012), ko oče ob 13. uri pride po otroka na naslov matere in nato mati otroka prevzame ob 18. uri na očetovem naslovu (II. točka izreka). V okviru III. točke izreka je bilo odločeno, da začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka.

2. Zoper omenjeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila predlagateljica, ki predlaga, da se sklep razveljavi in ugodi njenemu predlogu, da se stiki začasno ne izvajajo oziroma podrejeno, da se sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi je poudarila, da ji sodišče prve stopnje, ki je svojo odločitev v celoti oprlo na mnenje CSD z dne 10. 11. 2011, le-tega ni vročilo niti do vložitve predmetne pritožbe, kakor tudi ne listin, ki jih je na naroku dne 29. 11. 2011 v enem izvodu predložil nasprotni udeleženec, zaradi česar je podana kršitev načela kontradiktornosti oziroma bistvena kršitev določbe 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje predlagateljici ni dalo možnosti, da se izreče o vseh dokaznih listinah v spisu. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da predlagateljica onemogoča stike in da prireja dogodke z namenom zasledovanja lastnih interesov, temeljijo le na navedbah nasprotnega udeleženca ter spornem poročilu CSD. z dne 10. 11. 2011. Sodišče, ki samo nima strokovnega znanja, da bi prišlo do takšnih zaključkov, tudi neutemeljeno zavrača poročilo CSD z dne 03. 10. 2011. Nadalje ni z ničemer obrazloženo (in utemeljeno) mnenje sodišča prve stopnje, da je predlagateljica v zvezi z dogodkom z dne 30. 11. 2009 podala lažno kazensko ovadbo, pri čemer pritožnica poudarja, da je bil zaradi tega dogodka zoper nasprotnega udeleženca podan predlog za izdajo kaznovalnega naloga. Enako velja glede ugotovitve, da predlagateljica onemogoča tudi stike med mld. hčerko A. in nasprotnim udeležencem, kar sploh ni predmet tega postopka, poleg tega pa so bili ti stiki prekinjeni, ker niso bili v korist hčerke. Izvenzakonska skupnost med strankama nikoli ni obstajala, nasprotni udeleženec nikoli ni živel z družino in so bili stiki med mld. M. in očetom le takrat, ko se je slednji za to odločil in stik zahteval, pri čemer pa je bil večkrat psihično in fizično nasilen tako do predlagateljice kot otroka, pri katerem je zato vzbudil strah in odpor. Predlagateljica je zoper nasprotnega udeleženca vložila kazensko ovadbo zaradi nasilja nad otrokom (ki se vodi pod opr. št. D2140250-K1179251/2011), do katere se sodišče prve stopnje ni opredelilo. V kolikor bi nasprotni udeleženec dejansko ravnal v skladu s koristmi mld. M., kot to sam zatrjuje, bi zanj plačeval preživnino, zaradi česar je morala predlagateljica zoper njega sprožiti izvršilni postopek. Mnenje CSD z dne 10. 11. 2011 naj bi predstavljalo zgolj prepis mnenja, ki ga je isti organ pripravil dne 10. 02. 2010 za namen postopka opr. št. IV P 4082/2009 Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ker je vmes preteklo eno leto in 9 mesecev, mnenje ne more več odražati dejanskega stanja zadeve, saj se je to, vsaj z vidika mld. M. (ki očeta ne želi videti), zagotovo spremenilo. Nadalje iz dopisa CSD z dne 14. 02. 2011 (v zvezi z nepravilnostmi dela omenjenega CSD naj bi predlagateljica že podala zahtevo za inšpekcijski nadzor) izhaja navedba njegovega direktorja, da pri dosedanjem delu niso v zadostni meri upoštevali potreb predlagateljice kot zakonite zastopnice mld. M., prav tako da naj bi omenjeni organ predlagal, da se načrtno izvajanje uvajalnih stikov preloži na čas, ko bodo za to ustvarjeni ustrezni pogoji. Predlagateljica je v predmetnem postopku vztrajala, da naj se, še preden se odloči o predlogih za začasno odredbo obeh strank, pridobi ustrezno izvedeniško mnenje, a se sodišče do tega ni opredelilo, zaradi česar je podana bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je izpodbijani sklep glede predlagateljičinih navedb in dokaznih predlogov neobrazložen, ji je bila kršena tudi z ustavo zagotovljena pravica do pritožbe. V posledici vsega je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj ni odločilo v skladu z otrokovimi koristmi (stiki med mld. M. in očetom ne potekajo, ker za otroka predstavljajo psihično obremenitev, s čimer se ogroža njegov telesni in duševni razvoj).

3. Pritožba je bila v odgovor poslana nasprotnemu udeležencu (predlagatelju po nasprotnem predlogu), ki pa le-tega ni podal. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi podanih trditev in predloženih listin pravilno ugotovilo, da so v skladu z določbo 272. člena ZIZ podane vse predpostavke za izdajo predlagane začasne odredbe (tako verjeten obstoj terjatve kot tudi okoliščine, da je začasna odredba nujna za zagotovitev koristi mld. M. oziroma preprečitev nastanka težko nadomestljive škode), svoje ugotovitve pa je prav tako prepričljivo obrazložilo.

6. Očitek, da naj bi sodišče prve stopnje, iz razloga ker mnenja CSD z dne 10. 11. 2011 in listin, glede katerih se je nasprotni predlagatelj na naroku dne 29. 11. 2011 zavezal, da jih bo predložil v zadostnem številu, pred izpodbijano odločitvijo ni vročilo pritožnici, storilo kršitev določbe 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen. Odgovori (poročila), ki jih sodišču na njegovo zahtevo pošiljajo pristojni organi oziroma organizacije (kot npr. predmetno poročilo CSD), se tudi sicer posebej ne vročajo strankam, saj imajo le-te vedno možnost same vpogledati spis in s tem tudi v predmetno listino. V obravnavani zadevi je bilo že na naroku dne 31. 05. 2011 (na katerem sta bila prisotna tako predlagateljica kot njen pooblaščenec) s strani sodišča prve stopnje odločeno, da bo sklep o predlogu za začasno odredbo izdan po pridobitvi mnenja CSD. Mnenje omenjenega organa z dne 08. 11. 2011 je sodišče prve stopnje prejelo 08. 11. 2011, kar pomeni, da je imela predlagateljica tri tedne pred narokom (z dne 29. 11. 2011) možnost pogledati spis in tako tudi samo mnenje. Tudi sicer so pritožničine navedbe glede predmetnega mnenja protislovne, saj na drugi strani (na predzadnji strani pritožbe) glede njegove vsebine (kot bo omenjeno še v nadaljevanju) poudarja, da naj bi bila skoraj identična vsebini mnenja, ki ga je isti organ pripravil dne 10. 02. 2010 za namen postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV P 4082/2009 (in ki ga je tudi sama predložila v spis). V zvezi z listinami, glede predložitve katerih se je nasprotni udeleženec zgolj zavezal na naroku 29. 11. 2011, dejansko pa jih je potem predložil dne 01. 12. 2011 (torej po izdaji predmetne začasne odredbe; priloge B7-B9), pa je moč ugotoviti, da se sodišče prve stopnje, tudi če bi se hotelo, nanje zaradi kasnejše predložitve v odločitvi niti ni moglo sklicevati, tudi sicer pa se nanašajo na hčerko obeh udeležencev (psihološko izvedensko mnenje izdelano v zadevi P 4089/2009-IV Okrožnega sodišča v Ljubljani oziroma zapisniki o kazenskih ovadbah, ki jih je nasprotni udeleženec vložil zaradi onemogočanja stikov s hčerko) in so zgolj posredno relevantne za predmetni postopek.

7. Kakor je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje svojo odločitev v veliki meri oprlo (upoštevaje tudi določbo 7. odstavka 106. člena ZZZDR) na ugotovitve, ki so razvidne iz mnenja CSD z dne 10. 11. 2011, ki je ne samo obširno, ampak obenem (tudi po oceni pritožbenega sodišča) prepričljivo. Za razliko od CSD, katerega poročilo obravnave z dne 03. 10. 2011 je predložila predlagateljica, je bil omenjeni CSD. (kot je to poudarilo že sodišče prve stopnje) v problematiko odnosov vključen od samega začetka. Kateri so bili ostali razlogi, zaradi katerih ni sledilo poročilu obravnave z dne 03. 10. 2011, pa je sodišče prve stopnje prav tako konkretno obrazložilo v zadnjem delu 17. točke izpodbijane odločbe (zato pritožbeni očitek o pavšalnem zavračanju omenjene listine nikakor ne drži). Iz mnenja CSD z dne 10. 11. 2011 pa izhajajo tudi ugotovitve (zaključki) omenjenega organa o neustreznem (odnosu) postopanju predlagateljice in pa o motivaciji, ki naj bi se za tem skrivala. Na tej podlagi je seveda tudi sodišče prve stopnje samo lahko prišlo do ustreznih zaključkov o dejanskih okoliščinah (za katere pri odločanju o začasni odredbi - vsaj kar se tiče obstoja terjatve - zadostuje, da so na stopnji ustrezne verjetnosti). Okoliščina, da je predmetno mnenje v veliki meri podobno mnenju, ki ga je isti organ sestavil dne 10. 02. 2010 za potrebe postopka opr. št. IV P 4082/2009 Okrožnega sodišča v Ljubljani, je razumljiva, saj gre predvsem za vsebinsko podobnost zaključkov oziroma ocene odnosov (še zdaleč pa ne gre za identičnost mnenj, kot se to navaja v pritožbi). Prav tako je razumljivo, da se v mnenju z dne 10. 11. 2011 omenja tudi dogajanje iz leta 2009 (saj je tudi to nedvomno relevantno za razumevanje odnosov). Zakaj omenjeno mnenje ne odraža več dejanskega stanja (tudi kar se tiče mld. M.), pritožba ne pojasni (prav tako ne kakšne nepravilnosti/nezakonitosti naj bi bile storjene pri delu omenjenega organa, zaradi katerih bo predlagateljica po svojih navedbah sprožila vse zakonite postopke oziroma je podala zahtevo za inšpekcijski nadzor). Pavšalno sklicevanje na »goli« potek časa v tem okviru ne zadostuje. V dopisu direktorja CSD z dne 14. 02. 2011 se res navaja, da naj bi bile v dosedanjem delu omenjene institucije premalo upoštevane potrebe predlagateljice in da naj bi se načrtno izvajanje uvajalnih stikov preložilo na čas, ko bodo za to ustvarjeni ustrezni pogoji, a sam po sebi omenjeni dopis o obravnavanih odnosih ne pove praktično nič. Za odločitev sodišča prve stopnje so bile v prvi vrsti pomembne ugotovitve, ki jih je isti organ podal v okviru mnenja z dne 10. 11. 2011 (ki je tudi sicer kasnejše od dopisa, na katerega se sklicuje pritožnica).

8. Kaj vse se je dogajalo dne 30. 11. 2009, bo ugotovljeno v okviru kazenskega postopka, ki naj bi se (po besedah predlagateljice) začenjal zoper nasprotnega udeleženca (glede ovadbe, ki naj bi jo vložila zoper nasprotnega udeleženca zaradi zatrjevanega nasilja nad mld. M., ni zatrjevano, da bi se kazenski postopek začel; iz mnenja CSD z dne 14. 02. 2011 je nadalje razvidna ocena omenjenega organa, da mld. M. in njegova sestra s strani očeta niti neposredno niti posredno preko njegovega odnosa do predlagateljice nista bila in nista ogrožena). Tudi sicer je dogodek z dne 30. 11. 2009 samo kamenček v mozaiku odnosov med obema staršema in zato ne more biti edini (niti ključni) element za razumevanje le-teh. Do zaključka, da naj bi bili uvajalni stiki nasprotnega udeleženca s hčerko A. prav tako prekinjeni zaradi predlagateljice (ker ne samo, da se zanje ni prizadevala, ampak naj bi jih tudi sama prekinila), je sodišče prve stopnje prav tako prišlo na podlagi ugotovitev CSD (razvidnih iz mnenja z dne 10. 11. 2011). Drži pritožbena navedba, da ti stiki niso predmet tega postopka, seveda pa so lahko pomembni tudi za razumevanje obravnavanih odnosov (in sodišče prve stopnje jih samo v tem ozkem kontekstu oziroma v okviru ugotovitev C. omenja in jih tudi približno ne postavlja v prvi plan). Bistveno manj relevantno za konkretno zadevo pa je pritožbeno zatrjevanje, da med strankama nikoli ni obstajala izvenzakonska zveza (ta trditev je tudi sicer sporna). Pritožbena navedba, da je morala predlagateljica (zaradi neplačevanja preživnine za mld. M.) zoper nasprotnega udeleženca sprožiti izvršilni postopek, sicer ni nerelevantna, a je potrebno tudi to okoliščino vključiti v širši kontekst (predvsem preteklih) razmerij obeh udeležencev. Še bolj pomembno je, da tudi morebitno neplačevanje preživnine ne jemlje pravice do medsebojnih stikov ne mld. M. ne njegovemu očetu (nasprotnemu udeležencu).

9. Sodišče prve stopnje pred odločitvijo o predlagani začasni odredbi nasprotnega predlagatelja tudi ni bilo dolžno pridobiti mnenja sodnega izvedenca s področja psihologije, kar je glede na nujnost hitre odločitve o takšnih predlogih povsem razumljivo. Posledično se mu do tega dokaznega predloga v izpodbijanem sklepu niti ni bilo potrebno opredeljevati (da pa naj bi bil ta dokaz sicer izveden v nadaljevanju postopka, je razvidno iz zapisnika o naroku z dne 29. 11. 2011). Prav tako pritožba ne konkretizira, do katerih ostalih relevantnih navedb pritožnice oziroma dokazov se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, prav tako zakaj naj bi bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Da glede na dolgotrajno abstinenco stikov z očetom (od konca leta 2009) in razlogih, ki naj bi temu botrovali, dečkova izjava, da z njim ne želi imeti stikov (kot je to razvidno iz poročila z dne 03. 10. 2011), ni presenetljiva, je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa poudarilo že sodišče prve stopnje. Na drugi strani pa iz predmetnega mnenja CSD z dne 10. 11. 2011 jasno izhaja, da je potrebno v izogib nadaljnjim težavam, neustreznem psihičnem obremenjevanju in prikrajševanju otroka, čim prej določiti obseg in izvajanje stikov mld. M. z očetom.

10. Ker razlogi, na katere se sklicuje pritožba, niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP (v zvezi z določbo 37. člena ZNP) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Pritožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (1. odstavek 154. in 1. odstavek 165. člena ZPP).