Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

V inšpekcijski odločbi, s katero je inšpekcijskemu zavezancu naložena odstranitev nelegalne gradnje, obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Finančne posledice izvršitve izpodbijanega akta same po sebi ne izkazujejo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Murska Sobota z dne 13. 10. 2009. Prvostopenjski upravni organ je na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) z navedeno inšpekcijsko odločbo med drugim odločil, da mora revident v roku šestih mesecev po vročitvi te odločbe odstraniti reklamni pano površine 15 m x 6 m, višine 10 m, na tam navedenem zemljišču in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. Tožena stranka je z odločbo z dne 11. 2. 2010 zavrnila revidentovo pritožbo.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti inšpekcijske odločbe, s katero je revidentu naložena odstranitev nelegalne gradnje. V tej inšpekcijski odločbi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo tudi v svojih številnih odločbah kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011, X Ips 301/2011. 7. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

8. Revident zelo hude posledice utemeljuje z materialno škodo, ki mu bo nastala. Navaja finančne podatke v zvezi z reklamnim panojem (zasedenost le tega, stroški njegovega najema, stroški najemnine za zemljišče, njegovo nabavno vrednost), dodaja, da se z trženjem 50 reklamnih panojev ukvarjata dva zaposlena. V zvezi s tem navaja specifikacijo neto plače in stroškov dela. Nato opisuje in po vrsti in višini specificira finančne posledice, ki bi mu nastale (izgubljeni zaslužek in zmanjšano vrednost družbe ob upoštevanju tržne cene lokacije in izgube te lokacije) in posredno škodo (odpoved najemnih pogodb glede reklamnih panojev na drugih lokacijah, zmanjšan ugled podjetja in odpoklic bančnih posojil). V povzetku navedb o zelo hudih posledicah nato navaja konkretne letne denarne vrednosti za: izgubo na prihodku, izgubo na dobičku, izgubo na vrednosti in kot hude posledice navaja še: „izguba delovnih mest (ogroženih): 30 oseb“ in „odškodninska odgovornost: izgubljen dobiček podjetij iz naslova manjše prodaje izdelkov ali storitev“. Navaja še, da opravlja dejavnost oglaševanja kot svojo primarno gospodarsko dejavnost. Izguba prihodkov pa bi, glede na to, da gre za manjše podjetje, imela občutne posledice na njegove zaposlene. Podaja tudi oceno stroškov postavitve novega reklamnega panoja in stroškov rušitve obstoječega reklamnega panoja in v zvezi s tem navaja, da poteka postopek legalizacije spornega reklamnega panoja. V dokaz svojih navedb prilaga potrjeno simulacijo ter ponudbo in naročilnico, vse za tam navedenega naročnika. Prilaga še cenik oglaševanja in pogodbo z lastnikom zemljišča. 9. Revident s temi navedbami in dokazi, ki jih prilaga, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. 10. Navedel je sicer konkretne finančne posledice, ki pa temeljijo na njegovi oceni, in s predloženimi listinami tudi niso izkazane. Pa tudi sicer finančne posledice izvršitve izpodbijanega akta same po sebi še ne izkazujejo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentove navedbe o vplivu zatrjevanih in neizkazanih finančnih posledic na njegovo poslovanje so splošne in prav tako v celoti neizkazane. Take so tudi njegove navedbe o njegovi domnevni odškodninski odgovornosti. Zato revident z navedbami o finančnih posledicah, ki naj bi, kot sam pavšalno navaja, sicer imele občutne posledice na zaposlene, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazal. Vrhovno sodišče pa k temu še dodaja, da je v več svojih odločbah (npr. X Ips 225/2009, X Ips 407/2009, X Ips 387/2010, X Ips 508/2010) že zavzelo stališče, da odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic, in da morajo biti podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine, da bi odstranitev nelegalne gradnje predstavljala zelo hudo posledico. Da v tem primeru sporni objekt po velikosti bistveno odstopa od velikosti, dovoljene z Odlokom o pomožnih objektih in drugih posegih v prostor na območju Občine Križevci (Ur. l. RS, št. 62/96) za objekte, postavljene na podlagi lokacijske dokumentacije, pa revident niti ne zanika.

11. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).