Jedro

Tožbeni ugovor tožnice, da je solastnica zemljišč postala šele pred meseci, je neutemeljen, ker je v trenutku vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči že bila solastnica, česar pa v svoji prošnji ni povedala oz. je ta podatek zamolčala.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da se zavrne tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP), prosilka (tožnica) pa nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za BPP. Iz obrazložitve izhaja, da je prosilka dne 14. 9. 2012 vložila prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je navedla, da ni lastnica ali solastnica kmetijskega ali gozdnega zemljišča, gospodarskega poslopja in kmetijskih strojev, ki dajejo dohodke. Po vpogledu v uradno evidenco Geodetske uprave RS (GURS) in v zemljiško knjigo pa je Organ za BPP ugotovil, da je prosilka solastnica nepremičnin, kmetijskih in gozdnih zemljišč parc. št. 894/3, 894/4, *33, 1380, 985/3, 894/7, *154, 894/5, 894/6, 923/2, 985/1, 923/1, vse k.o. ... ter parc. št. 765, 642 ter 764, vse k.o. ... Ugotovljen katastrski dohodek za njen delež lastništva znaša 47,57 €. Prosilka je torej v prošnji oz. obrazcu za dodelitev BPP navajala neresnične podatke, ko ni navedla, da je lastnica ali solastnica navedenih kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki dajejo dohodek. Glede na navedeno je organ za BPP v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) zavrnil prosilkino prošnjo za dodelitev BPP, pri čemer prosilka nadaljnjih šest mesecev od izdaje odločbe ne more ponovno zaprositi za BPP (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Tožnica v tožbi navaja, da je prošnjo za dodelitev BPP vložila, ker bi želela urediti mejo s sosedi. Res je pred meseci postala solastnica navedenih zemljišč do 1/6 (dedovanje), ki pa jih zaenkrat še ne more prodati, niti od njih še ni prejela nikakršnega dohodka. Zato je na vprašanje, ali v zvezi s tem prejema kakšne dohodke, odgovorila z „ne“. Doslej še ni prejela katastrskega dohodka v višini 47,57 €, ki ga organ za BPP navaja na osnovi podatkov GURS, prav tako ji GURS v zvezi s tem ni poslal nobenega obvestila. Če bi za ta dohodek vedela oz. če bi ga prejela, bi ga prijavila. Ni želela prikrivati ničesar, sploh pa ne 47,57 €, ki na dodelitev BPP ob tako nizki pokojnini itak ne vplivajo. Če bi jo Organ za BPP o tem vnaprej opozoril, bi jim pravočasno vse obrazložila. Tako bi lahko ta dohodek preprosto všteli v cenzus. Ker bo kmalu stara 86 let, je vprašanje, če bo lahko čakala še nadaljnjih šest mesecev do dodelitve BPP. Neljubo zadevo s sosedi bi zelo rada uredila še za časa svojega življenja, da se s tem ne bi ukvarjali njeni dediči. Sodišče prosi, da ji omogoči urediti vse potrebno za dodelitev BPP. Smiselno torej predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je Organ za BPP zakonito, na podlagi določb 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), zavrnil tožničino vlogo za dodelitev BPP in odločil, da še nadaljnjih 6 mesecev ne more vložiti nove vloge, oboje iz razloga, ker je zamolčala svoje nepremično premoženje.

V zvezi z obravnavano problematiko je v 20. členu ZBPP med drugim določeno, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec v navedeni izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP (peti odstavek). Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se (po upravno sodni praksi) šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.

V obravnavanem primeru tožnica tudi sama priznava točnost ugotovitve Organa za BPP, da je solastnica že navedenih nepremičnin, kmetijskih in gozdnih zemljišč v k.o. ... in k.o. ... 15 parcel oz. parcelnih številk). Ker je to svoje premoženje, na katerem ima lastninsko pravico nesporno vpisano v zemljiški knjigi, v prošnji za dodelitev BPP zamolčala, je organ za BPP ravnal zakonito, ko je, v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP odločil, da se njena prošnja zavrne in da še nadaljnjih 6 mesecev ne more vložiti nove vloge za BPP.

Tožbeni ugovor, da je solastnica predmetnih zemljišč postala šele pred meseci (navaja da do 1/6 iz naslova dedovanja), je neutemeljen, ker je v trenutku vložitve prošnje za BPP že bila solastnica, česar pa v svoji prošnji ni povedala oz. je zamolčala.

Tožbena ugovora, v smislu katerih od predmetnih zemljišč še ni prejela nobenega dohodka, prav tako jih še ne more prodati, za odločitev niti nista relevantna, sta pa tudi sicer neutemeljena. Katastrski dohodek se ugotavlja in upošteva na podlagi zakonskih določb in predstavlja pričakovan dohodek, ki ga lastnik lahko ustvari s primernim gospodarjenjem s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. Tožnica ne argumentira, zakaj svojega v zemljiški knjigi že vpisanega lastniškega deleža navedenih nepremičnin ne bi mogla prodati.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).