Jedro

Tožena stranka tekom pravde ni oporekala višini tožbenega zahtevka, zato je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje neutemeljena.

Izrek

Pritožba zoper sodbo se zavrne in se le-ta potrdi. Pritožba zoper sklep se zavrže. Tožena stranka sama trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig ... z dne ... in sicer za glavnico 192.510,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.12.1996 do plačila in za izvršilne stroške v znesku 17.779,00 SIT, v preostalem delu pa je sklep o izvršbi razveljavilo. Pri tem je toženi stranki naložilo povrnitev 17.913,00 SIT pravdnih stroškov tožeče stranke. Zoper sodbo in sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da sodišče druge stopnje sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pri tem je priglasila stroške. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Sodišče druge stopnje je nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77 (1. odst. 498. člena ZPP/99). Pritožba zoper sklep ni dovoljena. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po umiku tožbe tožeče stranke razveljavilo sklep o izvršbi za zakonske zamudne obresti od dne 11.03.1995 do dne 13.12.1996. Ta sklep za toženo stranko ne predstavlja neugodne odločitve, zato nima pravnega interesa za pritožbo (3. odst. 358. člena v zvezi s 381. členom ZPP/77). Pritožba zoper sodbo ni utemeljena. Pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo utemeljenosti višine tožbenega zahtevka, ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je v okviru zatrjevanih dejstev pravilno ugotovilo dejansko stanje. Po 219. členu ZPP/77 mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka je v ugovoru (redna št. 3) navedla samo, da ugovarja sklepu o izvršbi, ker od tožeče stranke ni prejela računa za opravljeno delo po naročilnici št. 30/95 z dne 22.02.1995, niti ni dobila pisnega poziva naj plača. Te navedbe pa ni mogoče šteti za oporekanje višini tožbenega zahtevka, kot je pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje. Pritožbena navedba, da je tožena stranka zaračunala storitve, ki jih ni opravila in nadaljnje navedbe glede te domnevno neopravljene storitve, pa so nedovoljene pritožbene novote. V gospodarskem sporu se v pritožbi lahko navedejo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave (1. odst. 496a. člena ZPP/77). Tožena stranka pa v pritožbi niti ni izkazovala, da teh dejstev ni mogla navesti do konca glavne obravnave. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita. Zato je bilo treba pritožbo zoper sklep zavreči kot nedovoljeno (1. odst. 380. člena ZPP/77), pritožbo zoper sodbo pa (po ugotovitvi, da ni podanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti - 2. odst. 365. člena ZPP/77) zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi (368. člen ZPP/77). Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama trpi njene stroške (1. odst. 166. člena in 1. odst. 154. člena ZPP/77).