Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pogoj za izrek ukrepa za zaščito žrtve družinskega nasilja v obravnavani zadevi ni izpolnjen, saj predlagatelj v zadnjih šestih mesecih ni bil žrtev družinskega nasilja, kar izhaja iz okoliščine, da z nobenim izmed nasprotnih udeležencev več kot leto dni ni imel nobenega stika.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljev predlog, da mu nasprotni udeleženci prepustijo v uporabo stanovanje na naslovu ... ter da se jim za primer nespoštovanja sklepa sodišča izreče denarna kazen v višini 2.000,00 EUR. Odločilo je še, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške postopka.
2. Predlagatelj je zoper takšno odločitev vložil pravočasno laično pritožbo. Iz nerazumljivih pa tudi žaljivih pritožbenih navedb je mogoče razbrati predlagateljevo nestrinjanje z zaključkom sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženci nad njim v obdobju zadnjih šestih mesecev niso izvajali nasilja, da je bila sodnica v postopku bolj naklonjena nasprotnim udeležencem, da sodišče nepravilno ni zaslišalo predlaganih prič in zaprosilo za mnenje pristojni CSD ter ni pridobilo strokovnega mnenja sodnega izvedenca in da zaradi malomarne in namerno škodljive obravnave žrtev po ZPND trpi številne posledice. Med drugim predlaga zamenjavo sodnice, ponovno zaslišanje strank in zaslišanje prič.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Namen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 je, da v nujnem in hitrem postopku, s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Za dosego prenehanja nasilnih dejanj zakon omogoča sodišču izrek ukrepov, ki nasilnežu nedvoumno sporočijo, kje so meje žrtvenih osebnostnih pravic, ki jih ne sme prestopiti. Eden od ukrepov je tudi prepustitev stanovanja v skupni uporabi, ki omogoča sodišču, da povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, naloži, da stanovanje v skupni uporabi prepusti žrtvi v izključno uporabo (prvi odstavek 21. člena ZPND). Časovni pogoj za obravnavo predloga sodišču za izrek ukrepa po ZPND je določen v četrtem odstavku 22b. člena ZPND. Predlog žrtve družinskega nasilja mora biti podan najpozneje v šestih mesecih, odkar je zadnjič utrpela telesno poškodbo ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice.
5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za predlagano varstvo predlagatelja zaradi njegove zaščite kot žrtve družinskega nasilja s prepustitvijo stanovanja na naslovu ... Izpolnjen ni že omenjeni časovni pogoj. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da predlagatelj v zadnjih šestih mesecih ni bil žrtev družinskega nasilja, kar izhaja iz okoliščine, da z nobenim izmed nasprotnih udeležencev več kot leto dni ni imel nobenega stika. Tudi njegova opredelitev nasilja v družini, ki naj bi ga bil deležen s strani nasprotnih udeležencev, ne podlega opredelitvi nasilja, ki je določena v 3. členu ZPND. Ta določa temeljni okvir za odločitev ali je v posameznem primeru podano družinsko nasilje, pri tem pa je bistveno, da ena oseba zlorablja svojo (pre)moč nad drugo osebo. Kako naj bi nasprotni udeleženci zlorabljali svojo premoč nad njim z molkom, predlagatelj ni pojasnil. Pri zadetkih iz spletnega portala, na katere se sklicuje v svoji pritožbi, pa ne gre za molk, ki naj bi bil dejanje nasilja, ampak za molk žrtve, ki noče govoriti o nasilju, ki ga doživlja ali ga zanika ali pa za molk okolice, ki ne ukrepa, da se nasilje, ko ga zazna, prekine. Navsezadnje pa tudi, če bi predlagatelj zatrjeval obstoj pravno relevantnega nasilja in ga izkazal, sodišče ne bi moglo izreči ukrepa po 21. členu ZPND, ki ga je predlagal, saj po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča stanovanja na naslovu ... ne uporablja skupaj z nasprotnimi udeleženci, saj se je iz njega odselil že pred 18 leti.
6. Pogoji za izrek ukrepov za zaščito žrtve družinskega nasilja v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, ko je predlagateljev predlog zavrnilo kot neutemeljen. Tudi pritožba se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi s prvim odstavkom 22a. člena ZPND.
1 Ur. l. RS, št. 16/2008, 68/2016.