Jedro

Če v tožbi zaradi vrnitve stvari po 37. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih ni opisana toženčeva dejanska oblast na tej stvari in s tem torej ni zatrjevana njegova posest na njej, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. To pomeni, da pogoj za izdajo sodbe zaradi izostanka iz 4. točke prvega odstavka 332. člena Zakona o pravdnem postopku ni izpolnjen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zaradi izostanka ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, s katerim je zahtevala, da ji tožena stranka J. Š. prepusti v posest del parc. št. 568/1 vinograd, vpisan pod vl. št. 146 k.o. B., v dolžini cca 26 m ter širini cca 6m in to v začetku od stičišča parc. št. 568/1 z javno potjo parc. št. 2685 in parc. št. 593/2 k.o. B. Tožencu pa je naložilo tudi, da tožniku povrne njegove pravdne stroške v znesku 19.600 SIT.

Zoper sodbo zaradi izostanka je toženec vložil pritožbo in sicer iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje sodbo zaradi izostanka izdalo čeprav zanjo niso bili podani vsi pogoji iz 332. člena Zakona o pravdnem postopku. Sprašuje se, v čem je podana utemeljenost tožbenega zahtevka, saj ni nobenih navedb v tožbi, iz katerih bi bilo razvidno, da si toženec lasti sporni del poti. Sama pot pa tudi ni ne tako široka in ne tako dolga kot se zatrjuje v tožbi, zato tožencu ni povsem jasno, kateri del parcele naj bi to bil. Sicer pa v konkretnem primeru ne gre za vprašanje vrnitve posesti dela parcele, ampak gre za vprašanje služnostne poti, ki se že kakšnih sto let izvršuje, čeprav pa je res, da služnostna pogodba ni bila nikoli sklenjena. Sodišču druge stopnje zato predlaga, da sodbo zaradi izostanka razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je treba pritožbenemu očitku, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo zaradi izostanka ne da bi bili za to izpolnjeni vsi predpisani pogoji iz 332. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). To se nanaša na pogoj iz 4. točke prvega odstavka 332. člena ZPP - namreč, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. V danem primeru gre očitno za tožbo iz naslova varstva lastninske pravice, pri čemer iz tožbenih navedb ni mogoče povsem jasno razbrati, ali gre za t.i. reivindikacijsko tožbo po 37. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) ali morda za t.i. negatorno tožbo po 42. členu istega zakona. Glede na sam zahtevek iz tožbe bi bilo mogoče tožbo tožnika opredeliti kot reivindikacijsko, saj terja od toženca prepustitev dela nepremičnine v posest njemu kot lastniku. Po določbi drugega odstavka 37. člena ZTLR pa mora tožnik poleg lastninske pravice na stvari, katere vrnitev zahteva, dokazati, da je stvar v dejanski oblasti toženca.

Tega slednjega pa tožnik v tožbi niti ne zatrjuje, saj kot takega zatrjevanja ni mogoče šteti zgolj povsem neopredeljeno trditev, da si toženec "lasti" sporni del nepremičnine tožnika, pri čemer mu slednji hkrati glede na tožbene navedbe na primer "izvrševanja voženj" po tem delu zemljišča niti ne brani. Tako torej iz tožbenih navedb ni razvidna dejanska oblast in s tem posest toženca na stvari, katere vrnitev tožnik zahteva. To pa pomeni, da utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da zakonsko predvideni pogoj za izdajo sodbe zaradi izostanka iz 4. točke prvega odstavka 332. člena ZPP ni izpolnjen. Smiselno enako bi veljalo za primer negatorne tožbe iz 42. člena ZTLR.

Ker se po obrazloženem izkaže, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo zaradi izostanka v nasprotju z določbami ZPP (332. člen), je to imelo za posledico bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 6. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi prvega odstavka 369. člena istega zakona in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bo mogoče v ponovljenem postopku ugotovljeno kršitev odpraviti in postopati po določbi četrtega odstavka 332. člena ZPP.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 166. člena ZPP.

Določbe ZPP in ZTLR, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje, so bile uporabljene na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).