Jedro

Glede ravnanja sodišča prve stopnje, ki je v obrazložitvi svojega sklepa zapisalo le, da je določilo rok za izselitev, je treba upoštevati, da gre le za vprašanje določitve paricijskega roka, torej postransko odločitev. Breme stranke je, da sodišču navede razloge, ki utemeljujejo določitev daljšega roka. Če stranka teh razlogov ne navede, tudi sodišče določitve dolžine roka ni dolžno posebej obrazložiti.

Pritožnika navajata, da izpodbijani sklep ni obrazložen glede pravočasnosti plačila kupnine. Na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP višje sodišče zatrjevano kršitev lahko odpravi, že zato pritožnik s tako pritožbo ne more uspeti.

Edina zavezanka za izročitev in izpraznitev nepremičnine je zastaviteljica, to je dolžnica.

Izrek

I. Pritožba zoper II.2 točko se zavrže, pritožbi zoper III. točko izreka se delno ugodi in se sklep v tem delu spremeni tako, da je dolžnica A. A. dolžna v roku dveh mesecev po pravnomočnosti sklepa o izročitvi izprazniti nepremičnino parc. št. 1 in jo izročiti prosto oseb in stvari kupcema, v preostalem, izpodbijanem a nespremenjenem delu pa se pritožba dolžnikov zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnika krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka, morata pa upniku v roku osmih dni plačati stroške odgovora na pritožbo v znesku 637,81 EUR, v primeru zamude za zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izročitvi (I.) nepremičnino ..., ki je last dolžnice A. A. do celote, izročilo najboljšima ponudnikoma (upnik; v nadaljevanju tudi kupec), vsakemu do ½ za skupno ceno 80.000,00 EUR, (II.) ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupcev po pravnomočnosti sklepa pri navedeni nepremičnini, in sicer v korist vsakega do ½ ter (II.2) da se krati z vknjižbo lastninske pravice izbrišejo pravice in bremena v skladu z določbami 89. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK- 1; (III.) da je sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki jo je dolžnik kupcema dolžan izročiti prosto oseb in stvari v roku dveh mesecev po pravnomočnosti sklepa o izročitvi.

2. Zoper sklep sta se pritožila dolžnika, in sicer dolžnik s pritožbo z dne 4. 1. 2018, oba pa tudi po odvetniku s pritožbo z dne 8. 1. 2019. 3. Upnik je predlagal zavrnitev pritožbe.

**O pritožbi dolžnika v vlogi z dne 4. 1. 2018**

4. Dolžnik navaja, da sodišče ni pristojno za odločanje, da odločitev nima podlage v zakonu. Sklepa o domiku in izročitvi nepremičnine sta neupoštevna. Dolžnik je prosil vlado Velike Britanije, da mu nudi ustrezno pravno in denarno pomoč, da bo lahko ponorele izvršbe vtoževal pred The London Court of International Arbitration (LCIA) zaradi pranja denarja s strani sodišča v korist oderuhov. Predlaga tudi odlog izvršbe.

5. Pritožbene navedbe v tej vlogi niso odločilnega pomena, zato se višje sodišče do njih ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

**O pritožbi dolžnikov v vlogi z dne 8. 1. 2019**

6. Dolžnika navajata, da A. A. ni pravilno označena. Označena je kot dolžnica, čeprav je le zastaviteljica. V neposredno izvršljivem notarskem zapisu ima namreč zgolj položaj zastaviteljice in ne porokinje in dolžnice.

7. Upnik je v odgovoru na pritožbo navedel, da je A. A. zastaviteljica in kot taka tudi hipotekarna dolžnica, sicer pa morebitna napačna označba ne more vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

8. Dolžnika (v nadaljevanju tudi pritožnika) po sklepu o izvršbi sta A. A. (v nadaljevanju tudi dolžnica) in B. B. (v nadaljevanju tudi dolžnik). Z izrazom dolžnik je treba razumeti osebo, proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev (3. točka 16. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). V ZIZ ni nobene osnove, da bi sodišče dolžnico, ki je sicer zastaviteljica, procesno imenovalo drugače. 9. Pritožnika nadalje navajata, da je občutno prekratek rok, v katerem je dolžnik dolžan kupcema izročiti nepremičnino prosto oseb in stvari (dva meseca po pravnomočnosti sklepa o izročitvi). Rok sicer zakonsko ni določen, vendar bi moralo sodišče upoštevati starost zastaviteljice (77 let) in dejstvo, da slednja v tako v kratkem roku novega ustreznega prebivališča ne more najti, niti ga zaradi svojega slabega premoženjskega stanja ni sposobna najti. Sodišče tega ni upoštevalo in v tem delu odločitve ni obrazložilo.

10. Upnik je v odgovoru opozoril na odločitev Višjega sodišča v Mariboru (VSM I Ip 390/2018) in Višjega sodišča v Ljubljani (VSL II Ip 599/2018) ter na vsebino neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem sta dolžnika soglašala, da se zaradi poplačila zapadle terjatve opravi izvršba na zastavljeno nepremičnino … ter izpraznitev in izročitev nepremičnine v roku enega meseca po prodaji.

11. Višje sodišče je v podobni zadevi (sklep VSL, II Ip 2130/2015 z dne 10. 6. 2015, v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani, In 229/2009 s pristopi) na ta pritožbeni očitek že odgovorilo. Glede ravnanja sodišča prve stopnje, ki je v obrazložitvi svojega sklepa zapisalo le, da je določilo rok za izselitev, je treba upoštevati, da gre le za vprašanje določitve paricijskega roka, torej postransko odločitev. Pri tem ZIZ ne določa konkretnih kriterijev presoje (enako kot tudi ZPP določa, da sodišče pri nedenarnih terjatvah lahko določi rok, daljši od petnajst dni, ob tem pa ne določa kriterijev). Breme stranke je, da sodišču navede razloge, ki utemeljujejo določitev daljšega roka. Če stranka teh razlogov ne navede, tudi sodišče določitve dolžine roka ni dolžno posebej obrazložiti. Pritožnika (pravilno dolžnica, kar bo višje sodišče razložilo v nadaljevanju) ne zatrjujeta, da sta že pred izdajo izpodbijanega sklepa pred sodiščem prve stopnje navajala razloge za določitev daljšega roka. V takšnem položaju pa tudi ravnanje sodišča prve stopnje ne pomeni kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.1 Že to je zadoščalo za zavrnitev tega pritožbenega argumenta, zato se višje sodišče do upnikovega sicer utemeljenega odgovora, v katerem je opozoril na dogovor iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa (s katerim sta pogodbeni stranki določili tudi rok za izselitev), ne bo posebej opredeljevalo.

12. Pritožnika navajata, da izpodbijani sklep ni obrazložen glede pravočasnosti plačila kupnine (pritožbeni razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

13. Upnik je na pritožbo odgovoril in navedel, da je sklep v tem delu obrazložen, da je sodišče ugotovilo, da je bila kupnina plačana pravočasno, sicer pa gre za dejstva, ki izhajajo iz sodnega spisa.

14. Višje sodišče pritrjuje upnikovim navedbah. Sicer pa na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP višje sodišče zatrjevano kršitev lahko (mora) odpravi, že zato pritožnik s tako pritožbo ne more uspeti. Iz spisa izhaja, da je bil sklep Višjega sodišča, I Ip 2662/2018 z dne 24. 10. 2018, upniku vročen po pooblaščencu 13. 11. 2018. V spisu je poročilo računovodstva sodišča o plačilu celotnega zneska kupnine najkasneje 11. 12. 2018 (list. št. 380). Plačilo je bilo opravljeno v roku, ki ga je določilo višje sodišče v pravkar citiranem sklepu. Ker je bila kupnina plačana v celoti in pravočasno, so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa o izročitvi (prvi odstavek 192. člena ZIZ).

15. Pravilno pa dolžnik navaja, da je edina zavezanka za izročitev in izpraznitev nepremičnine zastaviteljica, to je dolžnica. Izključna zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, na kateri je stanovanjska hiša, je bila dolžnica. Z izgubo lastninske pravica na nepremičnini je izgubila tudi pravico imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način (prvi odstavek 37. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ), zato je ona zavezanka za izpraznitev in izročitev nepremičnine in se je dolžna iz stanovanjske hiše izseliti. Le ona je lahko dolžnica v morebitni izvršbi za izpraznitev in izročitev nepremičnine, kar pa seveda ne pomeni, da sklep ne učinkuje tudi zoper vse tiste, ki so svojo oblast nad stvarjo črpali iz dolžničine lastninske pravice.

16. Na koncu višje sodišče navaja še razloge za zavrženje pritožbe zoper II.2. točko izreka (3. odstavek 343. člena ZPP). V tej točki je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se izbrišejo pravice in bremena skladno z določbami 89. člena ZZK-1. Pritožnika navajata, da sodišče v sklepu o domiku ni določilo izbrisa pravic in bremen. S tem smiselno zatrjujeta kršitev prvega odstavka 192. člena in 209. člena ZIZ.

17. Pravni interes za pritožbe ima tisti, katerega pravni položaj bi se zaradi pritožbe utegnil izboljšati. To pa dolžnika (natančneje dolžnica, ki je s prodajo izgubila lastninsko pravico na stvari) vsekakor nista. Pravice in bremena, ki bi ostala vpisana kljub prodaji, vplivajo na pravni položaj kupca in titularjev teh vpisov, torej morebitnega zastavnega upnika, nikakor pa ne na položaj dolžnice, ki je z izročitvijo izgubila lastninsko pravico na stvari. Ker je višje sodišče v tem delu pritožbo zavrglo, se do izrecno zatrjevane kršitve pravil postopka ni posebej opredelilo.

18. Odločitev temelji na 365. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, niso podani.

19. Pritožnika krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka in sta dolžna kriti pritožbene stroške nasprotne stranke (peti in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Stroški upnika so odmerjeni po stroškovniku v odgovoru na pritožbo, pri čemer je višje sodišče upoštevalo določbe Zakona o odvetniški tarifi, ker se je postopek začel 27. 5. 2014 (drugi odstavek 20. člena Odvetniške tarife). V izreku je višje sodišče dolžnikoma naložilo v plačilo naslednje stroške: nagrada za odgovor na pritožbo po tar. št. 3468 (502,80 EUR), materialni stroški po tar. št. 6002 (20,00 EUR), vse povečano za DDV, skupaj 637,41 EUR.

1 Primerjaj sklep Ustavnega sodišča, št. Up-985/05-4 z dne 19. 10. 2006.